Hvala. Spoštovani predsednik odbora, poslanke in poslanci, spoštovani minister dr. Jože Podgoršek in vsi prisotni.

Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije je ustanovila država leta 1993 z namenom, da gospodari s kmetijskimi zemljišči, kmetijami in gozdovi v lasti Republike Slovenije. Od 1. julija 2016 dalje sklad gospodari s kmetijskimi zemljišči in kmetijami, z gozdovi v državni lasti pa gospodari gospodarska družba Slovenski državni gozdovi. sklad je organiziran enotno za območje Republike Slovenije. Svoje naloge izvaja na sedežu Dunajska 58 v Ljubljani in na območnih izpostavah.

Na skladu so se v letu 2019 naloge izvajale v okviru naslednjih notranjih organizacijskih enot: sektor za kmetijstvo, 41 zaposlenih; sektor za urejanje evidenc nepremičnin in geodezijo, 7 zaposlenih; sektor za pravne zadeve, 8; in sektor za splošne zadeve, 14 zaposlenih.

Storitve notranje revizije je izvajal zunanji izvajalec notranjega revidiranja.

Direktor sklada je poslovodni organ, ki je odgovoren za zakonitost dela sklada in izvajanje del in nalog v skladu z določili statuta sklada. Vlada me je imenovala za direktorico sklada 12. novembra 2018.

Svet sklada je organ upravljanja sklada, ki ima predsednika in 6 članov. Na predlog ministra, pristojnega za kmetijstvo, člane sveta imenuje Vlada izmed predstavnikov Vlade Republike Slovenije, ministrstev, vladnih služb in strokovnjakov s področja dejavnosti sklada, od katerih so štirje člani predstavniki ministrstva, pristojnega za kmetijstvo in gozdarstvo. V poročevalnem obdobju so člani sveta: Leon Ravnikar, predsednik; Polonca Drofenik; Tomaž Primožič; Zdravko Cankar; Peter Poljšič; Marjan Kardinal; in Tomaž Hrovat.

Nekaj poudarkov bi podala iz poročila.

Na uspešnost in učinkovitost delovanja sklada pomembno vplivajo številni dejavniki, med drugim ureditev prenosa zemljišč na podlagi zakona o skladu iz leta 1993, kjer postopek ureditve lastništva še vedno ni zaključen za preko 158 tisoč parcel. Ti podatki torej se nanašajo na leto 2019. Danes, torej v letošnjem letu, je ta številka že manjša. Za številne parcele v družbeni lastnini po stanju na dan uveljavitve zakona o skladu, tj. na dan 11. 3. 1993, se ugotavlja, da so bile s parcelacijami že ukinjene. Ker občine lahko izdajo potrdilo o namenski rabi samo za obstoječe parcele, je potrebno za vse ukinjene parcele družbene lastnine najprej ugotoviti, katere so novonastale parcele in za njih po tem zaprositi za potrdilo o namenski rabi na presečne datume, ki so pomembni za ugotavljanje zakonskega lastništva. Posebno težavo predstavljajo zemljišča v družbeni lastnini, katerih upravljavci podjetja so v stečaju in ne poslujejo več. Takih parcel brez spremembe zakonodaje, tudi če bodo izpolnjeni vsi drugi pogoji, ne bo mogoče prenesti na Republiko Slovenijo.

Sklad je po eni strani obremenjen tudi z visokimi finančnimi obveznosti, po drugi pa se mu zaradi neodplačnega prenosa zemljišč na občine zmanjšuje obseg zemljišč, s katerimi gospodari. Finančne obveznosti, ki močno bremenijo sklad, je plačilo 10 % vseh prihodkov od gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči Slovenskemu državnemu holdingu. Kljub temu, da je sklad iz naslova denacionalizacije, kot prvo, zavezanec za vračilo kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov v naravi, kot drugo, zavezanec za vračilo nadomestnih zemljišč kot eni od oblik odškodnin po Zakonu o denacionalizaciji kadar vračilo v naravi ni možno, kot tretje, zavezanec za izplačilo odškodnin upravičencev zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranih zemljišč po drugem odstavku 72. člena Zakona o denacionalizaciji in 145.c člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcije, nenazadnje pa še zavezanec za izplačilo sredstev za plačilo obveznic SDH kadar upravičenec zamenja priznanico sklada za obveznico SDH, ni racionalno, da zakon skladu še vedno nalaga plačilo 10-ih % vseh prihodkov od gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči, saj sklad že poravnave navedenih obveznosti ne zmore sam.

Letni cilji za poročevalno leto so bili opredeljeni s prioritetami v programu dela in finančnem načrtu sklada za leto 2019, ki je bil sprejet na svetu sklada in je svoje soglasje podala ministrica, pristojna za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Aleksandra Pivec. Strateška usmeritev sklada je ohranjanje obstoječega obsega kmetijskih zemljišč v lasti države oziroma upočasnitev zmanjšanja obsega površin zaradi zakonskih obveznosti. Da bi sklad lahko sledil tej strateški usmeritvi, je nakupil 640 hektarov kmetijskih zemljišč v vrednosti 10 milijonov 480 tisoč 854 evrov. Sklad ima sklenjenih 16 tisoč 856 pogodb, povprečna letna zakupnina za leto 2019 pa znaša 141 evrov za hektar. Šole in državni organi imajo s 17-imi zakupnimi oziroma najemnimi pogodbami v brezplačnem zakupu 1876 hektarov. Sklad gospodari z 59 tisoč 916 hektari kmetijskih zemljišč oziroma z 8,9-odstotnim deležem vseh kmetijskih zemljišč v Republiki Sloveniji.

Solastništvo in soupravljanje pa sta dva vsebinsko različna pojma, ki v javnih evidencah, predvsem v zemljiški knjigi in pa GURS, še nista ustrezno razmejena. GURS v primerih, ko je parcela v lasti Republike Slovenije, hkrati pa v upravljanju Sklada in SiDG, sicer kot upravljavca navede obe osebi, ne pove pa, v kakšnem razmerju si delita upravljavstvo. Sklad in SiDG sta tako po podatkih REM kot soupravljavca vpisana skupaj na 52 tisoč 340-ih parcelah. Sklad je v letu 2019 nadaljeval z aktivnosti za ureditev evidenc zemljišč, opredeljenih v akcijskem načrtu za dokončanje prenosov, ki je bil s strani Sveta Sklada potrjen v juniju 2012 na zahtevo Računskega sodišča. Glede na to, da akcijski načrt za dokončanje prenosov ni bil v celoti realiziran, je Svet Sklada za njegovo izvedbo podaljšal do konca leta 2020.

Ker je to dolgoletno stanje in ker je urejenost evidenc osnova za korektno upravljanje z nepremičninami v državni lasti, je Svet Sklada soglašal, da Sklad z namenom pospešitve izvajanja dokončanja prenosov zemljišč pridobi tudi usposobljenega zunanjega izvajalca. Načrtovano je bilo, da bo zunanji izvajalec v letu 2019 pregledal preostanek parcel od 230 tisoč parcel, ki so mu bile dodeljene v pregled. Za preostale parcele je bilo načrtovano, da bo pregledal Sklad sam, poleg tega pa bo še naprej izključno s svojimi zaposlenimi izvajal vse prenose iz sklada na druge zakonske lastnice. Ob koncu leta 2019 je bilo potrebno urediti še 175 tisoč 103 parcele. Povečane aktivnosti so bile planirane tudi na področju reševanja problematike urejanja lastništva objektov stoječih na zemljiščih v lasti Republike Slovenije. Teh objektov je preko 5 tisoč.

V sektorju za pravne zadeve je razvidno, da obseg dela konstantno narašča ne glede na izkazane podatke prejšnjih let. Ko se je ustanovil SiDG, se pripad novih zadev ni nikakor zmanjšal, kot je bilo planirano. Planirano je bilo, da se bo obseg zadev zmanjšal za 20 %, ampak se vsako leto povečuje, in sicer je indeks 2019/2018 v višini 147 %. Tako dogledno pa je bilo, torej ko še ni bilo SiDG-ja, je bilo v tem sektorju zaposlenih 12 javnih uslužbencev. Danes jih imamo 8. Ob izkazanih podatkih je na koncu treba izpostaviti še specifiko dela, ki ga opravljajo zaposleni v sektorju, in sicer predvsem z vidika rokov, ki jim morajo slediti pri svojem delu, na tovrstne roke pa nimajo vpliva zaposleni, kakor tudi nimajo vpliva na številčni pripad novih zadev in intenzivnost vodenja postopka.

V okviru izvensodnih postopkov in izvensodnih razdružitev je bilo v letu 2019 na priznanje lastninske pravice zaključeno 40 zadev, 28 pa s področja izvensodne razdružitve solastnine. Zaključeno je bilo tudi 25 postopkov na področju odstranjevanja odpadkov na podlagi zakona o varstvu okolja, 21 postopkov s področja nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč in 14 postopkov s področja dostopanja do informacij javnega značaja in varstva osebnih podatkov. Postopki za odškodnine, torej po 72. členu ZEN-a, so bili zaključeni v 14-ih primerih in izplačane odškodnine skupaj z obrestmi v višini 14 milijonov 62 tisoč 425 evrov. Odškodnine za kmetijska zemljišča izplačuje sklad, te so bile v lanskem letu izplačane 770 tisoč 355 evrov, razliko pa je zagotovilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – gozdni sklad v višini 13 milijonov 335 tisoč 70 evrov.

Na dan 31. december 2019 je bilo na Skladu zaposlenih skupaj 72 javnih uslužbencev, torej v okviru kvote, kot jo je določila vlada. Za določen čas povečanega obsega dela pa je bilo zaposlenih 8.

V postopkih odgovora na vloge za nakup zemljišč smo v času odgovora iz 18-ih mesecev skrčili na 2 oziroma 3 mesece. V postopkih podeljevanja služnosti smo čas odobritve služnosti iz 18-ih mesecev skrajšali na 15 mesecev. Skrajševanje teh rokov pa poteka tudi v letošnjem letu. Prednost imajo vsekakor vloge iz naslova javnega interesa in pa vloge za pridobitev evropskih sredstev. Ostale vloge, torej služnosti, soglasja, v letošnjem letu, v kolikor so pridobljena ostala soglasja, rešujemo roku 4 do 5 mesecev. V letu 2019 smo na Skladu pristopili tudi k resnejšemu reševanju težav s podzakupom, kjer so zakupniki pravne osebe. V kolikor se zakupnik ne odzove na odpravo nepravilnosti, sledi odpoved zakupne pogodbe. S kmetijskim kombinatom Kranj pa je reševanje zadeve se preselilo na sodišče.

In ob tem se je pokazala velika težava upravljanja zemljišč Republike Slovenije, ki so v solastnini s fizičnimi osebami. Takšna zemljišča bo nujno potrebno komasirati, k čemur smo na Skladu pristopili v letošnjem letu. Zakon o denacionalizaciji predvideva nepravne postopke, pravno razdružitev solastnine in pa komasacije, in v primerih, kjer je več kot 5 solastnikov na eni parceli, ostane le komasacija. V povprečju površina parcele v upravljanju Sklada meri 30 arov, kar na 100 tisoč 879-ih parcelah od 233 tisoč parcel znaša manj kot 10 arov in to predstavlja 43,2 od vseh parcel, ki so v upravljanju Sklada. Podatek je alarmanten in ne glede na dejstvo, da kmetovanje vsaj nekoliko olajša dejstvo, da so nekatere od teh majhnih parcel strnjena in tvorijo večje celote, je takšno ukrepanje, torej ukrepanje v smislu izvajanja komasacije, nujno. S komasacijami se bodo parcele združile, njihovo število se bo zmanjšalo, uredile se bodo meje, lokacijske bodo združene, posledično pa bo tudi manj dela z njihovim administriranjem.

Sklad je v letu 2019 realiziral presežek prihodkov nad odhodki z upoštevanjem davka v višini 6 milijonov 554 tisoč 502 evra. Celotni prihodki Sklada so znašali 27 milijonov 676 tisoč 510 evrov, kar znaša 8 % več kot je bilo načrtovano in pa za 173 % več kot je bilo v letu 2019. Ob tem pa poudarjam, da je gozdni sklad prispeval nekaj več kot 13 milijonov za izplačilo odškodnin in zato tudi tako visoki prihodki. Odhodki v letu 2019 pa so znašali 20 milijonov 459 tisoč 439 evrov, kar je pa za 6 % manj od načrtovanih. V primerjavi z letom 2018 je realizacija odhodkov za 52 % višja, na kar so vplivali višji stroški amortizacij, drugi stroški, prevrednotevalni stroški in drugi odhodki, to so predvsem odškodnine. Izplačilo odškodnin je sedaj na takšni ravni, da so plačane po tožbah, torej tožbe so vložene in plačane so vse odškodnine v višini, kjer na Skladu smatramo, da je odškodnina realna. Tako, da pri zamudnih obrestih v prihodnje, ko bo prihajalo do sodb, nebi smelo biti več takšen obseg zamudnih obresti kot je bilo to do sedaj. Prihodki od gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči pa so bili realizirani v znesku 7 milijonov 782 tisoč 165 evrov, od tega zakupnine fizičnih oseb v znesku 4 milijone 311 tisoč evrov, zakupnine od pravnih oseb pa 3 milijone 393 tisoč 592 evrov. Odhodki od gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči so bili realizirani v znesku 607 tisoč 251 evrov, od tega za nujno vzdrževanje kmetijske infrastrukture, sanacije in melioracije v znesku 336 tisoč 176 evrov in poboti zakupnin s kupnino za odškodnine za zemljišča pridobljena v skladu z osmim in devetim odstavkom 17. člena zakona o skladu v višini 266 tisoč 855 evrov.

V letu 2019 je Sklad kupil torej že omenjenih 640 hektarjev zemljišč, prodanih pa je bilo 32,5 hektarov zemljišč, od tega 29,8 hektarov kmetijskih zemljišč, 0,47 hektara gozdov in pa 2,24 hektarov pozidanih zemljišč v skupni vrednosti 5 milijonov 820 tisoč 644 evrov. V menjave je v letu 2019 Sklad vložil 47 hektarov kmetijskih zemljišč in gozdov v vrednosti 1 milijon 11 tisoč 769 evrov ter iz njih pridobil 46,47 hektarov kmetijskih zemljišč in gozdov v vrednosti 1 milijon 92 tisoč 273 evrov. V postopkih razdružitve solastnine je Sklad odtujil 18,4 hektarov zemljišč in pridobil 19,50 hektarov zemljišč. V letu 2019 je Sklad v komasacije vložil 106,95 hektara kmetijskih zemljišč in gozdov v vrednosti 717 tisoč 801 evrov ter iz njih pridobil 105,29 hektara zemljišč v vrednosti 718 tisoč 310 evrov.

Poslovanje Sklada lahko v letu 2019 na splošno ocenimo kot uspešno, saj so bili načrtovani cilji doseženi.

Hvala lepa.