Na Ministrstvu za zdravje pozdravljamo predlog Zakona o obravnavi otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami v vzgoji in izobraževanju, ki bo poenotil delovanje vzgojnih zavodov in vzpostavil spremembe pri organizaciji služb, programov in načinov bivanja za to ranljivo populacijo.

Posledice duševnih motenj ne prizadenejo le posameznih otrok in njihovih družin, temveč lahko zaradi pomanjkanja ustreznih in pravočasnih ukrepov oziroma programov kasneje močno obremenjujejo državne vire ter družinske, gospodarske, izobraževalne, socialne, zdravstvene, pravosodne in druge družbene podsisteme. Revščina, socialna izključenost in neenakosti v družbi dokazano povečujejo tveganje za slabo duševno zdravje. Ker se večina duševnih motenj razvije v mladosti, moramo duševnemu zdravju otrok in mladostnikov nameniti posebno skrb. Raziskava Duševno zdravje otrok in mladostnikov v Sloveniji, ki jo je v letu 2018 izvedel Nacionalni inštitut za javno zdravje, je ugotovila, da se je v obdobju od leta 2008 do leta 2015 število obravnav otrok in mladostnikov s končno diagnozo duševne in vedenjske motnje povečalo za 71 %. Popis javnozdravstvene mreže služb za obravnavo težav in motenj v duševnem zdravju otrok in mladostnikov pa je jasno prikazal regijske razlike in zelo zaskrbljujoče stanje. Na veliki javnozdravstveni problem v duševnem zdravju je mogoče odgovoriti s sestavljeno in povezano mrežo služb in storitev, ki so odziv na potrebe posameznikov in skupnosti. Področje duševnega zdravja je bilo v Sloveniji več desetletij prepuščeno inerciji, zato je zelo pomembno, da je v letu 2018 Državni zbor sprejel prvi strateški dokument za ureditev tega področja, Resolucijo o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018-2028. V Sloveniji se v skladu z nacionalnim programom duševnega zdravja vzpostavlja mreža centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov, ki bo omogočila enakopraven dostop do multidisciplinarnih storitev. Reforma na področju duševnega zdravja tako prenaša težišče obravnav duševnih motenj na primarno zdravstveno raven, v lokalno oziroma domače okolje osebe, ki te storitve potrebuje. To je še posebej pomembno za otroke in mladostnike, pri katerih moramo poznati in upoštevati tudi družinsko okolje. Za duševno zdravje otrok in mladostnikov pa je poleg družine najbolj pomemben prav izobraževalni sektor.

Da moramo v dobro otrok in mladostnikov izboljšati naše medsektorsko sodelovanje, se je dodatno potrdilo v času obvladovanja epidemije COVID-19 ko je nujno z različnimi ukrepi in pristopi strniti naša skupna prizadevanja za varovanje duševnega zdravja te ranljive populacije. Zato bomo na Ministrstvu za zdravje po sprejetju Zakona o obravnavi otrok s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami v vzgoji in izobraževanju posebno skrb namenili dobremu sodelovanju teamov centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov, ki delujejo v okviru zdravstvenih domov, in regijskih strokovnih centrov, ki jih bo ta zakon vzpostavil.

Na Ministrstvu za zdravje ocenjujemo, da je predlog Zakona o obravnavi otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami v vzgoji in izobraževanju dober in njegovo sprejetje podpiramo.

Hvala za pozornost.