To je kontekst predsedujoča, to je kontekst celotnega proračuna.

Prehajam na posebni del. Skratka v oči bije, da v temu proračunu kljub orjaškim napovedanim primanjkljajem in novemu zadolževanju ni zagotovljenih dovolj sredstev za okrepitev javnega zdravstva. Poleg tega ni zagotovljenih niti dovolj sredstev za izgradnjo domov starejših občanov, za gradnjo stanovanj in za znanstvo in raziskovanje – to pa je tema, predsedujoča, tega odbora. Namesto tega imamo orjaško povečanje izdatkov, pa ne bom rekel za obrambo, ampak za orožje. Najde se 780 milijonov v naslednjih šestih letih, prve tranše tega metanja denarja skozi okno za orožje, pa bodo izplačane točno v letih 2021 in 2022, vsaj tako je napovedano, tako je zapisano tudi v tem specialnem zakonu za nakup orožja. Sočasno, upokojencem grozi, da bodo še naprej brez domske oskrbe, čeprav jih je 10 tisoč v vrsti, mladim grozi, da bodo še naprej brez javnih neprofitnih stanovanj, tudi teh je pač manko 10 tisoč in znanstveniki bodo očitno ostali brez sredstev za raziskovanje, v višini, ki bi jih potrebovali.

Vse te družbene teme so očitno za vlado Janeza Janše drugotnega pomena, ker se je prednostno očitno namenilo hlapčevati interesom Nato Pakta. To je skratka kontekst, v kateremu se dogaja tudi proračun Ministrstva za izobraževanje, v naslednjih dveh letih. Ta proračun je malenkost višje, kot je v tem hipu oziroma, kot, no, kakor je bil predviden za leto 2020 - za okrog 20 milijonov evrov sredstev je več na postavkah Ministrstva za izobraževanje. To je – še enkrat poudarjam – pri proračunih, ki načrtujeta za 10 milijard evrov novih zadolževanj in orjaške proračunske primanjkljaje, drobiž od povišice in od teh sredstev gre za manjše povišanje za raziskovalne programe in projekte, hkrati pa se podporo znanstvenoraziskovalni infrastrukturi, glede na sprejeti proračun za letošnje leto, zmanjšuje za 2,7 milijonov evrov.

Hkrati pa se je na Ministrstvu za finance pojavila popolnoma nova postavka, 0.5 – Znanost in informacijska družba, ki je v letu 2021 težka 70 milijonov evrov, v naslednjem letu pa skupaj 140 milijonov evrov. Od tega naj bi šlo ena tretjina za podporo tehnološkim in razvojnim projektom in dve tretjini za raziskovalne programe in projekte. Zdaj pa pozor. V obrazložitvi posebnega dela finančnega ministrstva, ta postavka ni niti obrazložena, niti navedena, čeprav gre za temo, ki je eklatantno program strukture Ministrstva za izobraževanje. Zanima me, od kje je ta postavka prišla? Zakaj je na Ministrstvu za finance, ne na Ministrstvu za izobraževanje? Zakaj je ta postavka težka, najprej 70 milijonov evrov, nato 140 milijonov evrov? Kaj se bo iz te postavke financiralo? To je skupaj ogromno denarja. To je skupaj 210 milijonov evrov v naslednjih dveh letih. Na Ministrstvu za finance za temo iz delokroga Ministrstva za izobraževanje.

Bi iz tega lahko potegnil kakšen sklep, glede na to, kako vlada Janeza Janše sicer rokuje z javnimi financami, pa se bom zadržal, bom raje ostal samo znotraj Ministrstva za izobraževanje, nadaljujoč s tem, da je Slovenija v Evropi na samem dnu po javnih vlaganjih v raziskave in razvoj. Zelo velik problem. Ta problem ni nastal Janševo vlado, je pa Janševa vlada tista, ki ga očitno ne želi odpravljati. Trenutno se iz proračuna za raziskave in razvoj, ki so temelj kakršnegakoli prehoda med razvite države sveta, iz proračuna se torej za raziskave in razvoj namenja samo 0,6 % BDP. Krepko pod povprečjem Evropske unije, ki je 1,4 %.

In slika, kar se tiče inovativnosti, pustimo ideološke konotacije, v katerih se izraz inovativnost uporablja, se seveda še poslabšuje. Zgleda, da se bo poslabševala še v bodoče, zaradi tega, ker sredstev za znanost in raziskovanje ni dovolj, niti ni urejenega stabilnega financiranja. Če želimo mi dejansko razvijat znanost in iz tega črpat razvito družbo, bi bilo potrebno zagotovit vsaj 10, če ne 20 let, stabilnega financiranja znanosti, v stalni rasti in ne bo, da ne bi bilo to financiranje odvisno od gospodarskih in finančnih nihanj. Če kaj, potem ravno v slučaju gospodarskega in finančnega nihljaja navzdol, pomeni, da bi moral še dodatno vlagat v znanost in raziskovanje, če se seveda iz krize kapitalizma želimo izkopati ne še globlje, kot država, ki je globalni podizvajalec, ampak razvita država z gospodarsko, znanstveno tudi, suverenostjo.

In, tu sledi moje drugo vprašanje, za predstavnike Vlade oziroma za Ministrstvo za izobraževanje. Kako si na vašem ministrstvu, kjer se Zakon o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti pripravlja in pade v vašo jurisdikcijo, kako pojasnjujete, da je očitno politično povsem mogoče in razumno v Državni zbor pripeljat zakon, ki nameni tri četrt milijarde evrov za orožje in zagotovit ta sredstva za orožje, nek zakon, ki bi pa zagotovil ustrezno in stabilno financiranje znanosti, pa nikakor ne more uzreti luči političnega konsenza? Ali je to nekaj, kar nameravate na vašem ministrstvu spremeniti? Ali bomo ta zakon v mandatu videli in brali v Državnemu zboru? Skratka, ali boste zagotovili stabilno financiranje znanosti? Proračunske številke namigujejo, da ne. Hkrati je pa družbena nuja, da se ravno znanost in raziskovanja ne pusti od zadaj. Pri tako bogatih proračunih tudi ne vidim nikakršnega finančnega razloga, da bi se jih pustilo zadaj. Glede na generalno slovensko »podrazvitost«, pa sploh ne.

Kar me pripelje do mojega tretjega vprašanja, in sicer, financiranje lokalne skupnosti, torej, državna pomoč lokalnim skupnostim, da se povečajo kapacitete v šolah in vrtcih, da se prostorski pogoji delovanja šol in vrtec obnovijo. Že pri sprejemanju prejšnjega računa, smo imel, prav na tem odboru, precej široko diskusijo, kajne, kjer smo ugotavljal, ne glede na to, kdo je bil takrat v opoziciji, kdo v koaliciji, da potrebujemo 25 milijonov evrov iz Ministrstva za izobraževanje v podporo prostorskim kapacitetam šol, vrtcev, na lokalni ravni, pa da naj bi prišel razpis, ki bi to sofinanciranje občinam omogočil. No in, na začetku letošnjega leta je ta razpis dejansko prišel, ampak je bila višina sredstev, ki bi jih ministrstvo namenilo za sofinanciranje omejeno na slabih 16 milijonov evrov, od tega slabih 4 milijone evrov za investicije v vrtce in slabih 12 milijonov evrov za investicije v osnovno šolo.

No in, ministrstvo je, kot sem že omenil, že v preteklosti povedalo, da zaradi primanjkljaja sredstev, takšnega razpisa ne more izpeljat in da bi okvirna sredstva za pripravo znašala 25 milijonov evrov. Se pravi, ne 16, 25 milijonov evrov, kar bi zadoščalo za približno 10 šol in za 10 vrtcev. No zdaj, zdaj imamo razpis, iz začetka letošnjega leta, za 16 milijonov evrov, ki pa očitno ni bil dokončan oziroma sredstva niso bila porabljena. Tu posredi imamo seveda delno tudi dejavnik epidemije, ni pa to začetek ali konec zgodbe.

Moje vprašanje, ali je denar za izvedbo razpisa za sofinanciranje novih kapacitet v vrtcih in šolah zagotovljen? Na kateri postavki je zagotovljen, natančno in kdaj lahko pričakujemo, da bo izveden? Če se je že, vsaj v prejšnjemu proračunu, končno našel denar, morda pomembneje, našla se je politična volja, da se je naredil korak naprej in je država po dolgo časa končno spet odprla razpis za sofinanciranje vrtec in šol na lokalni ravni, kaj se bo zdaj s to politično odločitvijo dogajalo naprej pa, ali ta politična odločitev še drži in seveda, če drži, kje so sredstva?

Naslednje vprašanje. Na MIZŠ obstaja tudi postavka 23 – Intervencijski ukrepi in obveznosti, kjer bo letos realiziranih približno 43 milijonov sredstev. Potem je pa za leto 2021 in 2022 ta postavka popolnoma izpraznjena. Preden začnem ropotat, da na tej postavki ne moremo imet nule in da rabimo tja dat sredstva, me v resnici zanima, kaj se je iz te postavke do sedaj financiralo in potem pač, iz tega, zakaj v naslednjih dveh letih, na tej postavki ni sredstev? To je to za moje začetno vprašanje. Hvala.