Hvala za besedo, predsedujoči.

Žal moram še tretjo proračunsko odbora, na kateri sodelujem, začet z splošnim okvirjem proračuna, v katerega se umešča tudi proračun Ministrstva za obrambo. Neka osnovna ugotovitev, ki jo lahko iz predvidenih proračunov za 2021 in 2022 potegnemo ven, je, da prvič; predvidena sta rekordna proračuna in drugič; da je višina teh rekordnih proračunov zagotovljena in izračunana na puf. V letu 2021 se pričakuje 2,75 milijardni primanjkljaj in v letu 2022 naj bi ta primanjkljaj znašal še dodatnih 1,6 milijarde. Ob tem je napovedano dodatno zadolževanje. Za 6,7 milijarde evrov v letu 2021 in za 4,2 milijardi evrov v letu 2022.

To so ogromni zneski, astronomski zneski. Samo napovedano zadolževanje v naslednjih dveh letih naj bi znašalo 10 milijard evrov. Zadolževanje samo po sebi, načeloma, ni problem. Država ni ne firma, niti ni gospodinjstvo in svoje dolgove ne odplačuje na tak klasičen način, ampak jih v osnovi refinancira. Da pa jih lahko refinancira, je potrebno kredite smiselno investirati. V Levici te investicije vidimo predvsem v infrastrukturo, družbene blaginje in družbene solidarnosti.

Proračuni vlade Janeza Janše, za leti 2021 in 2022 žal teh usmeritev ne odražajo. Kupovalo se bo orožje, za 780 milijonov evrov, hkrati pa temeljni družbeni problemi ostajajo nenaslovljeni. Včeraj je potekala denimo, seja Odbora za delo, na kateri sem spraševal predstavnike vlade Janeza Janše, kako je z investicijami v domove starejših občanov. Veste, kaj so mi povedal? 12,5 milijonov evrov na leto. Zgolj 12,5 milijonov evrov na leto, investicije za izgradnjo novih domov starejših občanov, pa imamo v vrsti 12 tisoč starostnikov, ki čakajo na domsko oskrbo in na posteljo.

Gospe in gospodje, ljudje v tej državi ne plačujejo davkov zato, da boste vi s temi davki delali kot svinja z mehom in kupovali orožje, ampak jih vplačujejo zato, ker pričakujejo, da bo država poskrbela za neke skupne potrebe in odgovorila na družbene izzive. Družbeni izziv pa niso patroni, ampak so stanovanja, je zdravstvena oskrba, je nastanitev starejših in seveda je to igra ničelne vsote. Kolikor več denarja gre za orožje, toliko manj ga je za druge družbene vitalne podsisteme.

Številka okuženih dnevno se približuje že 400, mi pa bomo očitno pustil še kar naprej čakat investicijsko kliniko, brez prepotrebnih sredstev. Velja tako za infekcijsko v Mariboru. Skratka, popolnoma zgrešene družbene prioritete, za katere se bomo za povrh vsega še zakreditirali. To je, gospe in gospodje, absolutno nesprejemljivo.

Če preidem na sam proračun Ministrstva za obrambo naj povem naslednje. Tisti zakon, ki v resnici sploh še ni bil sprejet in o katerem lahko pričakujemo tudi referendum za 780 milijonov evrov novih nabav se v teh proračunskih gabaritih že predvideva, kot da je že sprejet, kot da je že bila narejena odločitev o tem, da pa se bo to orožje kupovalo, med tem ko nam ostale detajlne družbene potrebe pokajo po šivih. To je naravnost noro. Hkrati pa imamo, recimo, že samo znotraj resorja Ministrstva za obrambo velik problem z gasilskim centrom v Postojni, kjer država Postojni dolguje 250 tisoč evrov in nikakor ne želi nakazati teh sredstev, ki so bila že zdavnaj obljubljena, ampak za nakazila teh sredstev izsiljuje občino Postojna, da jim praktično neomejeno pusti uporabljati vadišče Poček. In v Levici smo k proračunu dali amandma, da se sredstva nameni tudi občini Postojna in izpolni to dolgotrajno obljubo, ki pa gre, za razliko od drugega, večine drugega povišanja obrambnega proračuna dejansko za odgovore na neke družbene potrebe. V tem slučaju tudi odgovore na zagotavljanje varnosti družbe, tokrat varnosti pred požari, poplavami in tako naprej, ker je pač center tisti, ki to izpolnjuje. Ampak je Ministrstvo za obrambo občino Postojna pustilo na cedilu.

Minister je tudi dejal, sem kar malo zastrigel z ušesi, da se bodo sredstva za prostovoljna gasilska društva nekoliko povečala. Hkrati me pa na tej točki zanima, ali lahko pričakujemo kakšne spremembe zakonodaje ali pa kakšno posebno sistemsko ureditev. Namreč, pred kratkim smo obravnavali rebalans proračuna, na katerega smo v Levici predložili amandma in še pred tem proračunom smo na Vlado naslovili pobudo, da se nameni višja sredstva za financiranje gasilcem, tudi zato, da se pokrije izpad, ki so ga bila deležna prostovoljna gasilska društva v epidemiji, ker pač niso normalno mogli delati veselic, so izgubili nekateri tudi več kot polovico sredstev. Pa so prostovoljni gasilci največja solidarnostna mreža, ki jo imamo v tej državi. In če kaj, potem je potrebno ravno to solidarnostno mrežo negovati, servisirati družbene potrebe, servisira potrebe ljudi. Tudi v epidemiji so gasilci delali, ti prostovoljci so pomagali in jih ne moremo pač pustiti na cedilu na račun tega, da bomo kupovali neke patrone in orožje.

Ob tem je realizacija za zaščito in reševanje na kontih Uprave za zaščito in reševanje v 2020 znašala 53 milijonov, v letu 2021 je dvignjena zgolj za en milijon v primerjavi z realizacijo. In realizacija je tista, ki jo moramo gledati. Je dvignjeno na 54 milijonov evrov, v letu 2022 pa slabih 57 milijonov. To so v resnici zelo zanemarljiva povišanja. In me zanima, kako lahko znotraj tega, da je že za letos realizacije 53 milijonov, pa z zgolj milijonskim povišanjem v naslednjem letu zares pričakujemo, da bodo primerna sredstva namenjena prostovoljnim gasilskim društvom in da se jih pomaga pokrpati. Ali še en korak naprej, da se to sofinanciranje prostovoljnih gasilcev uredi sistematično, mogoče s kakšno področno zakonodajo. Namreč, ravno pri rebalansu proračuna, kjer sem zagovarjal, da naj se prostovoljnim gasilskim društvom namenja dodatna sredstva, sem ravno od stranke NSi, ki drži Ministrstvo za obrambo poslušal cele tirade o tem, kako ta pobuda ni usklajena in kako na gre za sistemsko rešitev. Ja, seveda da ni šlo za sistemsko rešitev. Je bila …/ nerazumljivo/ rebalans proračuna za leto, ki se že izteka. Tukaj pa gledamo proračuna za leti 2021 in 2022 in bi pač pričakoval, da stranka Nova Slovenija oziroma celotna vlada Janeza Janše, bodimo pošteni, ni to samo stvar ene vladne stranke,: poskrbi za temelje sistematičnega okrepljenega financiranja in podpore gasilskih društev, tako da, moje vprašanje. Kaj na to temo lahko pričakujemo? Od kje bo prišel ta denar? Kje je skrit ta denar, glede na to, da zdaj Uprava za zaščito in reševanje, da sredstva na Upravi za zaščito in reševanje praktično stagnirajo.

Minister je tudi napovedal določene projekte, ki pa niso sporni oziroma jih lahko celo pozdravimo, če bodo izpeljani transparentno in bodo izpeljani v družbeno korist, konkretno recimo lahko tukaj navedem posodobitev helikopterske flote Bell, če tukaj ne gre za to, da se helikopterje Bell navesi za ne vem kakšnim orožjem in se jih poskuša na vsako silo uporabljati za ne vem kakšne bojne naloge, ampak gre za to, da se pač nadomesti iztrošene dele in, pač saj vemo, taka flota je zares zares dotrajana, je to investicija, ki zasleduje nek namen družbene koristi in servisira potrebe državljank in državljanov, tako da to je nekaj kar lahko podpiramo, pa to pospešeno metanje denarja, ki gre pa pretežno za orožje v letu 2021 je to 115 milijonov evrov povečanja v letu 2022, pa še dodatnih 52 milijonov evrov povečanja tega pa še, še zlasti v luči, da kljub temu, da imamo rekordne proračune, da so ta sredstva omejena kot pričajo tudi postavke kot je recimo za to, da se infekcijsko kliniko pušča na suhem, to da se ne vlaga v domove starejših občanov, čeprav so to bile neke, ne bom rekel vladne zaveze, ampak kritike aktualne koalicije napram prejšnjim vladam so bile pač upravičene, ampak tukaj izgleda, da bo s temi napačnimi prioritetami, ki so bile zastavljene že v preteklosti, ta Vlada očitno nadaljevala kljub temu, da projecira nadaljnja zadolževanja v višini 10 milijard evrov v naslednjih dveh letih.