Govor

Irena Momić

Hvala za besedo. Pozdravljeni. (Irena Momić, Ministrstvo za finance).

Na kratko bomo izpostavili nekaj osnovnih podatkov iz splošnega dela predlogov proračuna države za leti 2021 in leto 2022, ki sta pripravljena na podlagi zaostrenih razmer in ukrepov za omejitev negativnih posledic epidemije, za gospodarstvo in prebivalstvo v letu 2020, ter načrtov za okrevanje in krepitev odpornosti gospodarstva in skrbi za državljane v letih 2021 in 2022.

Negotove razmere glede razvoja epidemije in posledic za gospodarstvo in javne finance, so in bodo še vplivale tako na pripravo, kot tudi samo izvajanje proračuna. Makroekonomske napovedi, ki jih je pripravil Umar, kažejo, da bi po 6,7 odstotnem padcu gospodarske aktivnosti v letu 2020, lahko dosegli 5,1 odstotno rast BDP v 2021 in 3,7 odstotno rast BDP v 2022. Na tej podlagi se ocenjuje postopno naraščanje prihodkov proračuna, tako da se bo proračunski primanjkljaj potem v prihodnjih letih zmanjševal. Medtem, ko je letos v pred kratkim sprejetim rebalansom, predviden v višini 4,2 milijarde evrov oziroma 10,2 % BDP, naj bi se prihodnje leto znižal na 2,75 milijarde evrov oziroma 5,6 % BDP, in leto pozneje, na 1,59 milijarde evrov oziroma 3,1 % BDP.

Sprememba proračuna 2021 predvidevajo prihodke v višini 10,7 milijarde evrov in so v primerjavi z rebalansom 2020 višji za slabih 17 %. V proračunu 2022 pa bodo prihodki glede na spremembe proračuna 2021, še nekoliko višji in sicer, 11 milijard evrov ali dobrih 280 milijonov evrov več. Na strani prihodkov Vlada pričakuje, da se bodo po občutnem padcu v letu 2020, v prihodnjih dveh letih normalizirali. Davkov naj bi se tako leta 2022 v državno blagajno spet steklo toliko, kot pred koronsko krizo. Predvsem pa se bodo v prihodnjih dveh letih povečali prihodki iz proračuna EU. Že prihodnje leto se jih pričakuje dobrih 1,63 milijarde evrov, kar je več kot dvakrat toliko, kot v letu 2019. Podobna je številka tudi za leto 2022. Odhodki pa so načrtovani na ravni, ki omogoča izvajanje tako domačih razvojnih programov in ukrepov, ter inštrumentov Evropske unije, za okrevanje in odpornost, za pospešitev oziroma boljše črpanje finančne perspektive 2014-2020, ki je v zaključevanju, za izvajanje rednih zakonskih obveznosti, ter za predsedovanje Svetu EU, ki mu bo predsedovala Slovenija.

Tako so odhodki v spremenjenem proračunu 2021 načrtovani v obsegu 13,5 milijarde evrov, kar je primerljivo z obsegom odhodkov v rebalansu 2020 in dobre 3 milijarde evrov več, kot v prvotnem proračunu za leto 2021. V letu 2022 so odhodki predlagani v višini 12,6 milijarde evrov, kar je za 870 milijonov evrov manj, kot v 2021. Posamezne programske vsebine in posebnosti posameznih proračunskih uporabnikov se izražajo skozi njihove finančne načrte.: Predlog finančnega načrta Ministrstva za obrambo za leto 2021 tako znaša 636,4 milijone evrov in se glede na sprejeti proračun za leto 2021 povečuje za dobrih 75,2 milijona evrov. Za leto 2022 pa znaša 687,8 milijona evrov in je za 51,4 milijona evra višji od predloga sprememb proračuna za leto 2021. predlagam, da podrobnejšo vsebinsko obrazložite svojega finančnega načrta predstavijo predstavniki Ministrstva za obrambo. Toliko za uvod.

Hvala.