Spoštovani predsednik, hvala za besedo.

Spoštovani državni sekretarji, predstavniki Vlade!

Rebalans proračuna in proračun za 2021 in za 2022 sta pripravljena. Večinoma vsi resorji dobijo več denarja kot v preteklih letih, kar je seveda lahko optimistično in dobro, pa vendar moram reči, da me tu pri teh stvareh nekaj skrbi. Prvo, kar je, skrbi me dolgoročna vzdržnost, kako, do kdaj in pravzaprav tudi kdo – pa vemo, kdo – bo odplačal dolg, ki bo ustvarjen s povečanim trošenjem, koliko fiskalnega prostora si je ali pa si bo ali pa si namerava Vlada pustiti za prihodnja leta. Drugo, kar me skrbi, je transparentnost, kako in za kaj bodo porabljena ta velikanska sredstva; postavke se povišujejo, iz njih, vsaj nekaterih, pa ni popolnoma jasno, za kaj točno se bodo porabila. Tretje, učinkovitost, ali financiramo prave stvari. Glede na povečevanje vseh postavk pravzaprav ni mogoče razbrati, kaj točno je prioriteta, pa seveda tudi usmerjenost in ciljanost, kjer pogrešamo jasen fokus teh prioritet.

Kar se tiče proračuna, ki se nanaša na Ministrstvo za notranje zadeve in Policijo, moram reči, da sem vesel, da se povečuje za dobrih 56 milijonov, od tega dobi MNZ 2,2 milijona, kot smo videli, in vse ostalo do 56 dobi Policija. Povečujejo se sredstva na urejanju sistema notranjih zadev, zmanjšujejo pa se sredstva za migracije, mednarodno zaščito in integracijo. Tu je državni sekretar že omenil, da je to posledica znižanja povprečnin. Pa me zanima, če bi lahko morda kaj več pokomentirali v zvezi s tem, zakaj je to taka posledica in kako se bo to odražalo na teh stvareh. Na postavki Policija se, kot smo slišali, povečujejo sredstva na postavki Javni red in splošna varnost ljudi in premoženja za 51 milijonov. Jaz predvidevam, da je tukaj nabava helikopterja notri všteta na tej postavki, ali pa se morda motim. Drugo, kriminalistična dejavnost za 1,8 milijona, moram reči, da sem vesel, zaradi tega, ker sem ravno pri rebalansu proračuna za leto 2020 me je zaskrbelo, ker se je postavka v zvezi AFIS-a zmanjšala. No, tukaj pa vidim, da se zadeva spravlja nazaj v okvire, kar se mi zdi v redu. AFIS je namreč zbirka, ki avtomatsko pravzaprav uparja sledove, ki jih policisti najdejo na kraju kaznivega dejanja, predvsem gre tukaj za dektoloskopijo oziroma za prstne sledi. In pa zunanja meja, za izvajanje predpisov o tujcih za 1,1 milijona. Tako da, torej tukaj bi potem postavil res dve vprašanji, kako vpliva to znižanje povprečnin na migracije in mednarodno zaščito, integracijo. In pa, javni red in splošna varnost ljudi in premoženja za 51 milijonov se povečuje. Ali je tukaj všteta nabava helikopterja in pa kaj še, kakšne stvari bodo tukaj se nabavljale oziroma vzpostavljale?

Kar pa se tiče MJU bi pravzaprav tukaj opozorila na eno, kar sem že opozoril tudi pri rebalansu za leto 2020, pa je tukaj dobro, da tudi državni sekretar iz policije, ki se ukvarja tudi z drugim področjem, pa bo verjetno razumel za kaj gre. Gre za neučinkovitost izterjave denarnih kazni in glob storilcem prekrškov pravzparav. Torej zakon o prekrških v 20. členu govori, da je ena od možnih izterjav teh denarnih kazni in glob in pa stroškov postopka storilcev tudi na ta način, da se ne izda, da država ne izda potrdila iz uradne evidence za tisti prekršek, kjer je nastal ta dolg. Torej, mi imamo to v zakonu določeno. To je ena od dobrih vzvodov s katerim bi lahko tudi učinkovito izterjali to denarno kazen. Pa vendarle že vsa leta ugotavljamo, da to ni mogoče zaradi tega, ker nimamo poenotenih evidenc. Torej, upravna enota nima povezanih evidenc s FURS, ravno tako mislim, da ne tudi policija. In v zvezi s tem, seveda, se pojavlja potem ta problematika, da imamo ta člen 20 že vrsto let, od leta 2018 pravzaprav imamo v funkciji, pa ga ne moremo izvajati zaradi tega, ker nimamo poenotene evidence. In če vidim, da se sredstva na postavki Splošne javne storitve in skupne administrativne službe povečuje za 25 milijonov in za E-upravljanje informacijska struktura se povečuje za 17 milijonov, od tega za centralno informacijsko strukturo in telekomunikacijska tehnologija za 15 milijonov, dobrih 15, skoraj 16, torej me zanima, ali bo kaj sredstev namenjenih tudi za poenotenje teh evidenc zaradi katerih bi potem lahko učinkovito prihajalo do tega, da storilec, ki je storil prekršek in ne plača denarnih kazni, ker nimamo učinkovite izterjave, morda na način bila boljša. Pa verjamem, da bi bila. Hvala lepa za odgovore.