Ja, najlepša hvala, predsedujoči.

Ministrstvo za javno upravo je predlagatelj finančnega načrta za ožje ministrstvo, upravne enote ter dva organa v sestavi. Inšpektorat za javni sektor in Uprava Republike Slovenije za informacijsko varnost. Predlog spremembe proračuna za leto 2021 znaša 242 milijonov 507 tisoč 869 evrov. Od tega predstavljajo 188 milijonov 689 tisoč 338 integralna sredstva, 17 milijonov 85 tisoč 300 namenska sredstva in 36 milijonov 733 tisoč 230 evropska sredstva, s pripadajočo slovensko udeležbo.

Predlog proračuna za leto 2022 znaša 233 milijonov 424 tisoč 871 evrov. Od tega pa predstavljajo integralna sredstva 187 milijonov 778 tisoč 739 evrov, namenska sredstva 17 milijonov 85 tisoč 300 in evropska sredstva s pripadajočo slovensko udeležbo 28 milijonov 569 tisoč 832.

Na nivoju predlagatelja finančnega načrta se predlog sprememb proračuna za leto 2021 glede na rebalans proračuna za leto 2020 povečuje za 13 % oziroma 27 milijonov 889 tisoč 795 evrov. Predlog proračuna za leto 2022 se je v primerjavi s predlogom sprememb proračuna za leto 2021 znižuje za 9 milijonov 64 tisoč 998 tisoč oziroma za slabe 4 %.

Zdaj pa mogoče malo bolj podrobno. V letu 2021 načrtujemo za izvajanje nalog na področju sistemskega urejanja ravnanja s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti, centraliziranega ravnanja s stvarnim premoženjem države, načrtovanja in usklajevanja prostorskih potreb, organov državne uprave ter za druge naloge na področju ravnanja s stvarnim premoženjem, načrtujemo 35,5 milijonov evrov.

Poleg integralnih sredstev za to področje, namenjamo tudi namenska sredstva v višini 4 milijone evrov, za obnove poslovnih prostorov, v kateri svojo dejavnost opravljajo državni organi. Gre za sredstva, ki jih ministrstvo pridobiva s prodajo nepotrebnega premoženja, oddajo premoženja v najem in z odškodninami.

Za delovanje centralne in lokalne informacijsko-komunikacijske infrastrukture, ter njeno posodabljanje v leto 2021 in 2022, načrtujemo 46 milijonov evrov integralnih sredstev, od tega okvirno 50 % predstavljajo tekoči odhodki in 50 % investicijski odhodki kot nujna amortizacijska obnova opreme in posodobitve. V letu 2021 tako ministrstvo predlaga višje načrtovane pravice porabe na tej postavki za 16 milijonov evrov. Torej na področju centralne informacijske infrastrukture in telekomunikacijske tehnologije.

Za potrebno migracijo uporabnikov na enotno delovno okolje, ki je pogoj za vzpostavitev centraliziranih storitev. Torej, stroške nabave delovnih postaj, periferne opreme, strežniške opreme, diskovnih sistemov, aktivne omrežne opreme in licenc. Upravne enote, za nemoteno delovanje upravnih enot v letu 2021, kot v letu 2022 načrtujemo pravice porabe v višini 80 milijonov 750 tisoč, od tega 73,7 milijona integralnih sredstev in 7,05 milijona namenskih sredstev. Ministrstvo namenja tudi 6 milijonov evrov za sofinanciranje skupnih občinskih uprav in za sofinanciranje delovanja reprezentativnih združenj občin. V predlogu proračunov za 2021 in 2022 je tako predvidoma zagotovljena celotna višina sredstev za te namene.

Evropska sredstva. V letu 2021 namenjamo izvajanju evropskih projektov 27 milijonov evropskih sredstev in 7 milijonov slovenske udeležbe, v letu 2022 pa 21,1 milijona sredstev in 5,4 milijona evrov slovenske udeležbe, se pravi, EU sredstev 21,1 milijona. Od tega sta pomembnejša projekta razvoj širokopasovnih storitev, namenjen sofinanciranju gradnje širokopasovnih omrežij naslednje generacije, za 27,5 milijona evrov v obeh letih, in izvedba javnega razpisa Pametna mesta in skupnosti, s katerim se želi podpreti občine oziroma konzorcij občin na poti digitalne transformacije, da postanejo pametna mesta in skupnosti z uporabo najnaprednejših informacijskih IKT tehnologij, v višini 10 milijonov evrov v obeh letih.

Uprava za informacijsko varnost, katere osnovno poslanstvo je dvig odpornosti na kibernetske grožnje na nacionalni ravni, načrtuje 2,4 milijona evrov na leto. Načrtovane pravice porabe so namenjene delovanju uprave, torej pretežno plače in materialni stroški, financiranju delovanja nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SICERT, izvajanju nalog uprave v skladu z zakonskimi pristojnostmi - ja, tu bi končal, da ne bom predolg -, za delovanje Inšpektorata za javni sektor pa so predvidena sredstva v višini 881 tisoč 744 evrov, kjer 99 % predstavljajo v bistvu plače za javne uslužbence.

Na tej točki bi se jaz ustavil, pa če bo kakšno vprašanje, potem nadaljeval. Hvala.