Hvala za besedo gospod predsednik.

Tista prva opredeljujoča značilnost obeh proračunov, se pravi sprememb za leto 2021 in predloga za 2022, je proračunski primanjkljaj. V letu 2021 je načrtovan v višini 2 milijard in 746 milijonov evrov. V letu 2022 pa v višini milijarde in 593 milijonov evrov, kar nakazuje, da se država nagiba k postopnemu zmanjševanju proračunskega primanjkljaja. To je seveda v razmerah zelo negotovega makroekonomskega okolja in za leto 2022 je po moji oceni zlasti z vidika načrtovanih proračunskih prihodkov stvar tako negotova, da se glede leta 2022 danes v razpravi sploh ne bi referiral, ampak bi se orientiral na leto 2021. Gre namreč za to, da trenutno ni nikakršnih jasnih znakov kako dolgo bo obstoječa pandemija še trajala. Tisto, kar je danes jasno je, da bodo posledice velike. Posledice koronakrize na bodo samo zdravstvene, bodo tudi ekonomske. Mnogi ljudje danes namreč ne delajo. In ne bo jih tako malo, ki se tudi nikoli več ne bodo mogli vrniti na delo.

Rebalans proračuna za 2020 in predlog sprememb za 2021 je zato po mojem predvsem signal, da se moramo brezobzirno soočiti z resnico. Moderni svet, v katerem živimo, svet svoboščin in obilja je krhek in lomljiv in ta svet ni samo svet tveganj v ekonomiji, marveč je svet družbe tveganja. In demokratična država je lepilo take moderne družbe. Pozivanje na racionalnost in enotnost v takšnih okoliščinah, ki so ga nekateri v bližnji preteklosti tolmačili kot politično taktiko, je zdaj postalo del psihologije množic, zato ker množice pač ne želijo živeti v tesnobi in negotovosti dolgoročno, ampak samo kratkoročno.

Ekonomske posledice bodo torej težke. Ekonomija pa nista samo ponudba in povpraševanje, ampak ekonomija predpostavlja tudi družbeno stabilnost, organizirano oblast inštitucije in družbene vrednote. Zdravje in smrt nista in nikakor ne moreta biti samo stvar tiskanja denarja. Zato mislim, da obstajajo vprašanja, kjer je potrebno nadvladati strankarske interese. Takega cilja ni mogoče doseči z opiranjem na ideologije, temveč na izkušnje in znanje. Ni ga mogoče doseči z opiranjem oziroma razmišljanjem o delitvi plena, o strankarskem interesu ali pa o osebnih predsodkih. V današnjem času je naš imperativ, da praktična logika in zdrav razum zahtevata, da se družba povezuje z uresničljivimi cilji, ne pa razdeljuje s posebnimi interesi. Jasno je, da kriznega položaja ne bomo razrešili s čudežem. Lahko se zgodi in mislim, da smo danes s tem že soočeni, da bo ta krizni položaj dolgo trajal. Zato družba v kriznih časih potrebuje vodstvo, ne pa priprave za obračun in kalkulacije. Če mi pogledamo tisto osnovno strukturo v posebnem delu proračuna za leto 2021, potem lahko ugotovimo, da na ključnih področjih državnega financiranja beležimo zelo visoke rasti, glede na sprejet proračun, za leto 2021.

Izpostavil bi samo nekatera. Ministrstvo za zdravje ima v sprejetem proračunu predvidene odhodke v višini 193 milijonov evrov. V predlaganih spremembah, se ti prihodki dvigujejo na 528 milijonov evrov, kar je za 272 več, kot je bilo sprva načrtovano. Posebej se mi zdi pomembno izpostaviti, da je to Ministrstvo za zdravje praviloma odhodkovno na nivoju 170 do 180 milijonov evrov letno, tudi v tistih časih, ki so bili izrazito konjunkturni. V letu 2021 bo višina teh odhodkov nekaj manj kot 530 milijonov evrov. Kakšni pa bodo učinki? To, gospe in gospodje, to pa bomo šele videli.

Naslednja stvar, ki se mi zdi pomembna izpostaviti, je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. 280 milijonov evrov je osnovni, sprejeti proračun, predlog sprememb je 402 milijona evrov, kar je rast za 144 %. Naslednja zadeva je infrastruktura. 797 je osnova. Zdaj s spremembo je to milijarda in 66 milijonov evrov, za to konkretno ministrstvo infrastrukturno, v modernem času milijardni odhodki v enem letu še nikoli niso bili predvideni. Če bodo v prihodnjem letu realizirani, to bomo še videli. Vsekakor pa gre za rast za 134 %. Precej podobna je zadeva pri Ministrstvu za okolje in prostor, kjer je rast iz nekaj manj kot 300 milijonov na 395 milijonov in je to 132 %. K temu bi seveda z veseljem govoril še oziroma pridodal še Ministrstvo za kulturo, ampak o tem bo še prilika, bomo še govorili.

Vem, gospe in gospodje, da je bistveno pogledati tudi v strukturo odhodkov vsakega posameznega proračunskega uporabnika, ampak gospod predsednik, jaz v okviru današnje seje, tega ne bom počel, zato ker bi to vendarle bilo nekoliko preveč podrobno. Zato bo še prilika na plenarnih sejah Državnega zbora.

Jaz vem, da bosta dve pričakovani reakciji na ta predlog sprememb proračuna. In sicer polovica predlaganih ukrepov je nesmiselnih, druga polovica predlaganih ukrepov pa je nepotrebnih. To se mi zdi legitimno, to je s stališča tistih, ki oponirajo obstoječi vladi, tudi sprejemljivo in to se mi ne zdi nekaj takega, o čemer bi veljalo pripisovati kakšen pretiran pomen. Gre namreč za to, da osebno mislim, da je kriza, ki jo je izzval virus zaustavila gospodarsko rast na popolnoma nov način s kakršnim nimamo nobenih izkušenj. To je, vsaj na podlagi poletnega mojega opazovanja, celotne zadeve, tisto kar se v Sloveniji na veliko ignorira.

Država v takšni situaciji seveda mora prevzeti ali pa vsaj delno prevzeti nadzor nad ekonomijo, zato da se lahko primerno odzove na krizo. Velikokrat je bilo v Sloveniji zaznati, pa tudi na nivoju Evropske unije, da se ni potrebno izmišljati ničesar novega, ampak da moramo izkoristiti obstoječe mehanizme in delovati takoj. In ravno v tem je po moji oceni tudi največji problem. Zato, ker obstoječi mehanizmi ne bodo dajali rezultatov, ker smo preprosto soočeni s krizo, ki ni čisto običajna kriza. In če upoštevamo vsa mogoča tveganja, potem se nam v resnici lahko zgodi, da vsi predvideni ukrepi morda ne bodo zadostni in zato nam je potrebna težka oborožitev. Kako in koliko težka, to pa bomo videli šele skozi razvoj v času.

V fizičnem boju, namreč da zaustavimo širjenje virusa in v ekonomskem boju, da preprečimo finančno katastrofo, je potrebno tisto, kar je bilo dolga leta sistematično zavračano in zanemarjano. To pa je planiranje. V eri svobodnega trga in verovanja, da so tržni mehanizmi in minimalne vladne intervencije zdravilo za vsak problem, je ta funkcija državne uprave praktično odmrla. Aktivirati moramo zato vse funkcije države. Ko je potrebno, je potrebno izdajati ukaze, ne pa samo priporočila za spremembo obnašanja.

Kar se tiče ukrepov za rešitev gospodarstva, pomeni v tem trenutku narediti vse, kar je potrebno, predvsem zadolžiti se do tiste mere, ki je potrebna. O tem, katera je tista mera, ki je potrebna, seveda ne bomo nikoli našli skupnega stališča oziroma skupnega imenovalca, pa se mi zdi, da to tudi ni imperativ. In naj je to komu všeč ali ne, mi bomo končali z ekonomijo, ki bo potrebna pomembna podpora države. In z državno upravo, ki bo imela nadzor nad zasebnim sektorjem in bo skrbela za to, da vsakdo dobi dovolj za preživetje. Ko se bo vse to končalo, s čimer smo danes soočeni, se kapitalizem ne bo mogel vrniti v prejšnjo normalo. Meni se zdi, da je pregled na splošna in posebna dela obeh proračunov, tudi potem ko nekoliko globje pogledamo, posredno sporočilo tega, da tisto s čimer smo bili soočeni pred krizo, po zaključku krize ne bo več mogoče.

Res je, da Evropska unija napoveduje velike finančne intervencije. Najverjetneje bo vsaj Evropska komisija ali pa v povezavi z Evropsko centralno banko tisti organ, ki bo preprečeval brezglavo novo javno zadolževanje. Toda nihče ne ve, kaj bo to v prihodnosti pomenilo. Zato, ker je vse skupaj povsem negotovo in ne vemo, na kakšen način bo predvidena gora denarja vplivala na okrepitev gospodarskih procesov ali pa bo morda celo povzročila nov finančni kaos v Evropski uniji in širše na svetu. Zato bi oziroma se mi osebno zdi, pri kalkuliranju z morebitnimi evropskimi sredstvi biti skrajno previden in skrajno zadržan, govoriti pa o teh zadevah šele kasneje oziroma potem, ko bodo realizirane.

Kot sem rekel na začetku gospod predsednik, za leto 2022 ne mislim podrobnejše elaborirati stvari zato ker sem prepričan, da bomo o tem proračunu še imeli razprave glede sprememb, pa verjetno tudi glede kakšnega rebalansa.

Toliko za danes. Hvala lepa.