Nekdo je vmes vzkliknil jesus (džizs). Ne, nisem jezus, kolega Plemeniti, daleč od tega.

Če gledamo ta proračuna, pa se nekako malce ponavljamo. Ključni problem, ki ga vidim tu, če parafraziram državno sekretarko, je vprašanje barve denarja. Ta dva proračuna sta premalo natančno pobarvana, če se tako jasno izrazim. Nobena skrivnost ni, da smo poslanci v Mariboru v ponedeljek – eni ste bili odsotni, eni opravičeno, za druge ne vem – z našega konca imeli sestanek z županom. Seveda, župani bi radi zidali - saj jih razumemo v neki njihovi logiki, kajne -, sočasno ne vidijo v NRP, ali so neke obljube sprovedene ali ne. Tu je tudi vprašanje, koliko zidati, koliko ne zidati. Se mi zdi, da dokler se bomo mi tako pacali, koalicija, opozicija, mi smo bili najboljši, mi bomo še boljši, gor in dol, pa s tujim onetom mlatili po koprivah, tu nekega razvoja ne bo. Verjetno bi morala biti politična zrelost. Upam, da se tu s kolegom Polnarjem strinjava, da se naredi nek terminski plan, kaj so res neke prioritetne investicije. Za moj okus se nekako premalo gleda v to, kako bomo mi gospodarstvo poganjali, če gledam na tisto prejšnjo sejo, ki smo jo pred kratkim končali - MGRT, težko rečem, da se z GR-jem plus T-jem ukvarja z gospodarskim razvojem pa s tehnologijami -, nisem tako optimističen glede evropske kohezivnosti, ker imam tudi neko življenjsko izkušnjo s tem. Tu je seveda tudi vprašanje, a veste, nekih teh projektov po naboru želja, malo skozi optiko, kakšni stroški s tem nastajajo, kakšne bodo amortizacije, ali imajo ti projekti preživetveno vrednost ali bodo neki spomeniki, od katerih nas bo bolela glava.

Pa da ne bom dolg, imam čisto praktična vprašanja, o katerih smo se tudi pogovarjali, ki sem jih tudi pisno naslavljal na Vlado, pa nekih zadovoljivih odgovorov nisem dobil. Eno je problematika lastnega sofinanciranja kohezijskih projektov, kljub temu zdaj, pa bo malo glavarina višja, pa bomo znižali neke stroške občinam… Dajmo biti odkriti, številne občine tega denarja nimajo in ga tudi ne bodo imele. Drugo, čisto praktično vprašanje, če mogoče veste, državna sekretarka odgovor. Mi imamo določen del povratnih sredstev, evropskih, dajmo reči po domače kredit - ali se bo to štelo v dolg občin ali ne. A veste, potem imamo neko resno vprašanje, koliko špage imajo še občine, zadolžitvene, ali ne. To je neko resno vprašanje, ki bi ga bilo verjetno treba razmisliti tudi na ravni celotne EU, ker lastnih sredstev že tako ali tako skoraj nimaš, ker imaš toliko obvez, če se ti bo to štelo v dolg. Potem, recimo, na primeru druge največje občine v Sloveniji, tudi po proračunu, prideš do tega, da imaš nekega kreditnega potenciala, ne vem, 4, 5 milijonov, in potem, če malo karikiram, gledaš, katerih 500 metrov boš asfaltiral pred volitvami, ker česa drugega ne boš mogel. To so, bom rekel, neka resna, čisto praktična vprašanja, ki jih je treba čim prej razrešiti, ker navsezadnje, a veste, občina se zažene, da nekih par sto tisoč evrov v neko projektno dokumentacijo, v strokovne podlage, kakorkoli imenujemo, in potem nekako ne vidiš naprej.

In se mi zdi, da v teh dveh proračunih – s tem bom sklenil, da ne bom predolg – ni dovolj jasno vidna ta navezava dveh teritorialnih ravni organizacije politike pri nas, če hočete, nacionalne ravni skozi proračun in seveda lokalnih skupnosti. In tu je nek resen problem. Nekako proračuna sta preveč sestavljena z nekimi rezervacijami na načsin kdo bo priden pa kdo bo politično pohleven, kar se mi zdi, da ni ravno način, na kateri se skozi proračune družbeno prostorski razvoj neke države v 21. stoletju pelje. Bom pa zelo vesel, če mi državna sekretarka lahko podate odgovor na ta dva vprašanja. A se bodo ta povratna sredstva štela v dolg občin in kje bomo našli dejansko peneze za lastna sofinanciranja to zadevnih evropskih projektov.

Hvala.