Hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni vsi prisotni, predstavnica Računskega sodišča in seveda poslanke in poslanci.

Predloga proračunov, se pravi spremembe proračuna za leto 2021 in novega proračuna za leto 2022 predstavljata odziv in ukrepanje na zaostrene razmere, ki zaznamujejo letošnje leto. Predvsem sta usmerjena naprej, v okrevanje in krepitev odpornosti gospodarstva, ob hkratni skrbi za blaginjo posameznika. Potrebno je izpostaviti, da sta proračuna pripravljena v okoliščinah velike nepredvidljivosti, tako glede razvoja epidemije, kot posledic za gospodarstvo in seveda posledično tudi javne finance. Makroekonomske ocene in napovedi, ki jih je pripravil Umar kažejo, da bi po 6,7 odstotnem padcu gospodarske aktivnosti v letu 2020 v naslednjih dveh letih lahko računali na 5,1 odstotno rast bruto domačega proizvoda v letu 2021 in 3,7 odstotno gospodarsko rast v letu 2022. Izvedeni ukrepi ekonomske politike v letu 2020 so preprečili hujši padec gospodarske aktivnosti in so po oceni pomagali ohraniti več 100 tisoč delovnih mest, ter predstavljajo ugodno izhodišče za okrevanje v letih 2021 in 2022.

Okrevanje in odpornost gospodarstva sta bili ključni vodili pri pripravi proračunov za omenjeni dve leti. Izdatki državnega proračuna so za leto 2021 ocenjeni na 13,5 milijarde evrov in so za 0,6 odstotka višji kot v letošnjem letu. Izrazito je povečanje pri odhodkih iz naslova EU sredstev, kjer je načrtovan izrazit presežek pri črpanju tako na državni, kot na lokalni ravni. Prihodki državnega proračuna naj bi se v letih 2021 in 2022 normalizirali in davčni prihodki, tako ocenjujemo, bodo postopoma presegli ravni iz leta 2019. Povečanje prihodkov iz EU sredstev je odraz načrtovanega pospeška črpanja kohezijskih sredstev in koriščenja sredstev za okrevanje. Slovenija bo prihodke iz tega naslova seveda lahko prejela le na podlagi odobrenih projektov, ki se bodo izvajali skladno z zastavljenimi mejniki, zato je zelo pomembno, da so ti projekti zelo dobro pripravljeni.

Saldo državnega proračuna se bo posledično izboljševal tako zaradi pričakovane rasti prihodkov, kot tudi zaradi učinkov, ukrepov in investicij na strani odhodkov, ki bodo generirali gospodarsko rast in potrošnjo. Primanjkljaj državnega proračuna je v letu 2021 načrtovan v višini 2,7 milijardi evrov, oziroma 5,6 odstotka bruto domačega proizvoda. V letu 2022 pa na 3,1 odstotka bruto domačega proizvoda. Slovenija ima v naslednjih letih v okvirih instrumenta Next Generation EU na voljo dodatna EU sredstva. Dodatno ima na voljo sredstva iz programa pomoči REACT-EU in sicer v okviru kohezijske politike. V okviru tega programa REACT-EU je na 312 milijonov, ki so na voljo za leto 2021, od 312 milijonov, ki so na voljo za leto 2021 načrtovanih 115 milijonov, za leto 2022 pa 138 milijonov evrov. Ta sredstva so primarno namenjena izboljšanju zdravstvene infrastrukture, infrastrukture za oskrbo starejših in ohranjanju delovnih mest.

Naslednji pa je načrt za okrevanje in odpornost, kjer lahko Slovenija, bo lahko Slovenija koristila približno 1,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev. Od tega je v državnih proračunih za leti 2021 in 2022, ki jih imate pred seboj, se pravi v predlogih že načrtovanih 600 milijonov oziroma 300 milijonov. Hkrati se izteka tudi finančna perspektiva za to obdobje, se pravi 2014-2020, v okviru katere so se v preteklih letih nabrale velike zamude pri črpanju sredstev, zato je v letih 2021 in 2022 načrtovana mnogo obsežnejša poraba kohezijskih sredstev kot v preteklih letih.

V letu 2021 načrtujemo tudi izvajanje programov in projektov, ki se – načrtujemo celotno financiranje programov in projektov iz sredstev EU v višini 1,62 milijarde evrov, pri čemer je slovenska udeležba v višini slabih 260 milijonov evrov. V letu 2022 pa v podobni višini, 1,55 milijarde evrov, pri čemer pa je slovenska udeležba v višini okrog 168 milijonov evrov. V obeh letih največji delež predstavljajo programi in projekti kohezijske politike, sledijo sredstva za izvajanje drugih programov, predvsem že omenjenega mehanizma za okrevanje in odpornost ter sredstva za izvajanje kmetijske politike.

Zaradi nepredvidljivega razvoja virusa so razmere tudi v naslednjih letih še zelo negotove, zato je v državnem proračunu za ta namen rezerviranih 500 milijonov evrov, med drugim tudi za že načrtovane ukrepe iz protikoronskih paketov, zlasti iz protikoronskega paketa 5, ki je trenutno v obravnavi tudi v državnem proračunu. Razvojna komponenta je izrazita predvsem na področju investicij in investicijskih transferjev. Investicijski odhodki so v predlogu sprememb proračuna za leto 2021 načrtovani v višini 972 milijonov evrov in se glede na sprejeti. proračun za leto 2021, se pravi proračun, ki je bil v lanskem letu sprejet, povečuje za 451 milijonov evrov. Z namen investicijskih transferov pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki, pa je v predlogu sprememb proračuna za leto 2021 načrtovanih 431 milijonov evrov, kar je za 251 milijonov evrov več kot v sprejetem proračunu za leto 2021. Okrepljena(?) investicijska sredstva so zlasti vidna na področjih prometne infrastrukture, gre za želez…, posebej poudarjam za železniške povezave, tudi v duhu ozelenitve investicij, vključno z železniškim predorom Karavanke, gre tudi za področje obrambe, za investicije v kulturi, odvajanje in čiščenje voda, za investicije v zdravstvu, da ne naštevam vseh. To so pač največje. Povečujejo pa se tudi investicijski transferi občinam, ki so v državnem proračunu leta 2021 planirani v višini skoraj 47 milijonov evrov. Če gledamo programsko strukturo državnega proračuna se v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2021 najbolj povečujejo sredstva na politiki zdravstveno varstvo, in sicer za 257 in še nekaj milijonov evrov. Na politiki za promet in prometna infrastruktura skoraj v enaki višini in tudi zelo podobna višina je povečanja sredstev na področju okolja in okoljske infrastrukture, hkrati pa se tudi za več kot tretjino v primerjavi s sprejetim proračunom povečujejo sredstva za znanost in informacijsko družbo ter za podjetništvo in konkurenčnost.

Oba predloga proračunov, ki jih imate pred seboj se trudita ohranjati tudi socialno naravnanost. Tako je socialna in družinska politika načrtovana preko transferov in se zagotavlja povečanje blaginje, z namenom zagotavljanja povečanje blaginje predvsem za najbolj ranljive skupine prebivalstva. V primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2021 se tudi sredstva na politiki socialno varnost povečujejo za 20,4 %, se pravi za dobro petino in med drugim vključujejo sredstva za družinsko politiko, osebno asistenco in socialne pomoči.

Kot veste bo Slovenija v drugi polovici naslednjega leta predsedovala svetu EU in za izvajanje programa predsedovanja bo okrepila in izpopolnila tako kadrovsko strukturo kot zagotovila komunikacijsko logistično infrastruktruro. V tem trenutku še ne vemo koliko dogodkov se bo v resnici dogajalo direktno, koliko se bo pač preko teh medijev. Tako je skupaj za predsedovanje načrtovanih približno 60 milijonov v letu 2021 in še dobrih 12 milijonov v letu 2022. Kot veste določeni stroški se bodo potem pač plačevali še tudi v letu 2022 skladno s plačilnimi roki. Naj omenim samo še to, da je pri presoji izpolnjevanja fiskalnih pravil za leto 2020, kot veste, veljale izjemne okoliščine, enako je bil na ravni EU med vsemi državami članicami dosežen širši konsenz, da mora fiskalna politika tudi v letu 2021 še naprej spodbujati okrevanje. In v ta namen in predvsem zaradi visokih negotovosti je Evropska komisija državam sporočila, da bo tudi v letu 2021 še naprej veljala splošna odstopna klavzula. Toliko bi imela za uvod. Hvala lepa.