Govor

mag. Andrej Rajh

Hvala lepa, kolegica Ana Bah.

Res sem po vseh teh razpravah ostal tudi brez besed. Zadeve so resne. Vsak proračun je odraz dela Vlade. In razmere v zdravstvu terjajo poglobljene in pravične rešitve. imeli smo številne težave. In nekatere težave so urejene, povzročene z nezmožnostjo dostopa do zdravstvenih storitev takrat, ko jih potrebujemo, druge težave so vezane z infrastrukturo, ki je na različnih koncih naše države različna. Tretje težave so pa povezane z odsotnostjo kontrole nad porabljenim denarjem. Pa bom začel od zadaj.

V poslanski skupini SAB smo ravno zaradi potreb po spopadanju z epidemijo covid predlagali vzpostavitev neodvisnega parlamentarnega nadzora in posebne covid-postavke, ki bi bdela nad porabo teh sredstev. Tudi v prihajajočem proračunu, tako kot v letošnjem, je kar velik del sredstev nedefiniran in ne vemo, kako se bodo porabljala. A bomo ustanovili še eno preiskovalno komisijo namesto, da bi zagotovili neodvisen parlamentarni nadzor nad porabo naših davkoplačevalskih sredstev? Kako bomo ta sredstva porabili? Ali bomo z njimi ustvarili več, kot so nas stala? O tem se sprašujemo in na to terjamo tudi odgovore. Zavedati se moramo, da bomo s sredstvi, ki jih bomo dobili z zadolževanjem, torej noben denar ni zastonj, obremenili bodoče generacije. Prav zaradi tega mora ta denar biti smotrno in racionalno porabljen.

In ko sem na začetku najprej omenil čakalne vrste in skrajševanje čakalnih vrst, seveda vsi to podpiramo. Ampak ljudje božji, mi ja ne vemo, kakšne so te čakalne vrste. A si vi danes predstavljate, da v dobi informacijske tehnologije mi ne vemo, kakšne so čakalne vrste? A je to tak problem? Ko osebni zdravnik izda napotnico, je ta napotnica v sistemu. In zakaj takrat, ko jo specialist sprejme, samo k tej napotnici ne pripiše datum in ure termina, pa bi bilo vse jasno. To ni nobena znanstvena fantastika. Jaz, ker vidim v bistvu, da teh stroškov za prilagoditev tega sistema ni v proračunu, v bistvu razumem, da se te zadeve ne želijo urediti. Torej to, da se napotnici, ki je izdana, ko se pacient odloči, da obišče specialiste, vpiše v čakalno knjigo, v elektronski sistem ne pripiše datum in predvidene ure obravnave in če se pacient v tistem času odloči, da bo zamenjal specialista, se pač tisti izvajalec spremeni. To ni nobene znanstvena fantastika. Jaz pričakujem, da bo ministrstvo in Zavod za zdravstveno zavarovanje to uredila. To bi moralo biti v interesu bolnišnicam in Zavodu za zdravstveno zavarovanje. In to ni ukrep, ki bi bil drag, to je preprost ukrep – na napotnici, ki je izdana, pripiše datum in uro sprejema pacienta. Tega nisem videl v zadevi.

Druga zadeva, ki me zelo boli, je vrstni red izvajanja investicij. Pa ne bom takoj začel o Mariboru in Ljubljani, ampak mislim, da si vsi državljani zaslužimo enakomeren dostop do zdravstvenih ustanov in da bi tudi na Ministrstvu za zdravje morali, tako kot na ministrstvu za infrastrukturo, obstajati šestletni drsni plan za investicije v zdravstvo, da bi bil vrstni red izvajanja investicij vnaprej znan po jasnih kriterijih. Zakaj se dobra praksa iz enega ministrstva ne prenese na drugo ministrstvo? Marsikatere slabe volje danes nebi bilo. Pa bom tu ponovil tudi, se navezal na kolega Trčka, ki je pokazal v bistvu, kakšno razliko v proračunu sredstev je namenjen za UKC Maribor in UKC Ljubljenja, torej govorimo o petih milijonih za UKC Maribor in preko stotih milijonih za UKC Ljubljana. Pa bom samo naštel nekatere investicije, ki jih v predlogu proračuna ni. Na primer obnova prostorov oddelka za patologijo, zamenjava pralne linije v oddelku za oskrbo s tekstilom, ureditev hladilnih razmer v UKC Maribor, izgradnja prizidka h kliniki za interno medicino, obnova prostorov v stavbi 3 oddelka za kožne in spolne bolezni, nabava operacijskih miz za potrebe klinike ga kirurgijo, zamenjava mikroskopa, potrebnega oddelku za nevrokirurgijo, nabava rentgenskega aparata za slikanje skeleta za potrebe radiološkega oddelka. Še bi lahko naštevali. Tudi ni prav, da v proračunu ni namenjenih sredstev za selitev pljučnega oddelka, novogradnjo oddelka za infekcijske bolezni in ureditev prostorov za negovalno bolnišnico. Pa bom to trditev, zadnje tri, utemeljil. Take zadeve bi morale biti v integralnem proračunu, ne pa odvisne od drugih sredstev. To se na tak način izkazuje, izkazuje, izkazuje prioriteta investicij, vrstni red investicij, in v bistvu, kaj je prioriteta državi, kaj je pa odvisno od drugih sredstev. Torej, o sredstvih proračuna odločamo v Sloveniji. O drugih sredstvih odločajo drugje. In gre o prioriteti, torej če se, če bi imeli en šestletni drsni plan investicij, potem teh debat danes mi ne bi imeli.

Pogrešam tudi sredstva za zdravstveno postajo Tezno. Resda gre za obveznost lokalne skupnosti, ampak prav bi bilo, da za te zadeve država nekako priskoči na pomoč. Mi se moramo zavedati, da v Mariboru Mestna občina Maribor opravlja storitve, ki jih uporabljajo uporabniki pa pacienti širšega območja, ne samo občine Maribor, in da zdravstvene storitve pokrijejo samo stroške v glavnem storitve, ne pa amortizacije objektov. In prav bi bilo, da se, bom rekel, po vsej državi zagotovi dostopnosti do zdravstva in kvaliteta zdravstvenih prostorov na eni dostojni ravni, ne pa v enih starih barakah. Pa v baraki ni samo ta zdravstvena postaja na Teznu, ampak tudi na Jezdarski ulici. Govorimo o dveh, dveh zelo pomembnih postajah za nas Mariborčane.

In ko govorimo, da si želimo močno in vsem dostopno javno zdravstvo, moramo vsa ta dejstva, ki sem jih zdaj navedel, upoštevati, in to upoštevati na način, da ne bo nihče prikrajšan. Se pa lahko strinjam, da moramo v eni bližnji debati spregovoriti, kako bomo zagotovili ustrezno financiranje zdravstva in stabilno financiranje zdravstva. Mislim, da je tega pogovora v tem Državnem zboru še ni bilo, da so dosedanji pogovori potekali predvsem nekako demagoško in ne v luči reševanja teh razmer, ker mi se moramo pogovoriti, kako bomo v zdravstveni sistem zagotovili dodatnih, približno med petsto in eno milijardo evrov sredstev, kako bomo to porazdelili. In to je v bistvu na strani nas poslancev in tudi vlade, da se o tem dogovorimo. Prav pa je, da se potem ta sredstva ustrezno, pošteno, nediskriminatorno porazdelijo in, kot smo videli zdaj, na tem primeru, kako se delijo sredstva med dvema UKC-jema, vidimo, da se prav mariborskemu dodeljuje manj sredstev iz proračuna, to pa ni prav. Še posebej ob dejstvu, da je življenjska doba in zdravstveno stanje prebivalcev v severovzhodni Sloveniji slabše, da smo bolj ogroženi, da imamo večje dejavnike tveganja, in v bistvu to sporočilo, ki ga ta proračun kaže, ne obeta nič dobrega.

Spoštovana ministrica, jaz vas tudi obveščam oziroma državna sekretarka, jaz vas obveščam, da bomo mariborski poslanci vložili določene amandmaje, zato da se stanje popravi. Menimo, da je ta, da je ta razrez proračuna nepošten, da je nerazvojen, za posebej našo regijo, in najavljamo, da bomo vložili določene amandmaje.

Hvala lepa.