Govor

Ignacija Fridl Jarc

Hvala lepa za besedo.

Prvo vprašanje, če sem pravilno razumela, je bilo vprašanje v zvezi s kohezijo kako se bo slovenska kultura uvrstila na seznam upravičencev do sredstev iz evropskih skladov. Kot sem poskušala v uvodnem poročilu povedati, še potekajo pogajanja, tako za ta sklad za okrevanje in odpornost, kot za novo kohezijsko finančno perspektivo 2021/2027. Kultura sodeluje v vseh delovnih skupinah. Prva delovna skupina je na ravni državnih sekretarjev in potekajo ti sestanki skorajda tedensko. Naslednja skupina pa je na ravni izvajalcev oziroma strokovnih delavcev. Dlje smo prišli v usklajevanju sredstev pri skladih za okrevanje in odpornost. Kot sem poudarila, se je kultura umestila na treh segmentih, energetska sanacija. Tu je predvideni so, vključeni so okvirno trije projekti. Potem druga točka je digitalizacija. To je s tem odgovarjam tudi na vaše osmo vprašanje. Tu so predvideni tako trenutno v višini 10 milijonov evrov, tako digitalizacija arhivskega gradiva, kulturne dediščine in že omenjene nacionalne platforme v okviru katere se bo vzpostavila enotna nacionalna platforma E-kultura, ki bo povezovala posamezna kulturna področja in v okviru katere bo potekala tako digitizacija kot digitalizacija našega dragocenega gradiva in seveda tudi potem njegova prezentacija ter uporaba tudi eventualno v izobraževalne namene. Kot veste, mora biti ta Sklad za okrevanje in odpornost, reforme morajo biti trajne in seveda povezane z reševanjem pandemije, tako da je digitalizacija tudi s strani Evropske unije eden od prednostnih vidikov v okviru tega sklada. Zato se nadejamo, da bodo ta naš vloženi predlog nekako dobil eventualno tudi zeleno luč.

Tretja točka, v okviru katere, v okviru Sklada za okrevanje in odpornost, kjer kultura participira na evropskih sredstvih in je tako imenovani peti steber turizem in kultura. Tu pa je vključenih, navedenih kar nekaj projektov, za katere upamo, da bodo seveda na ta način dosegli, da bomo uspešni s kandidaturo. Tako, da trenutno so v okviru tega petega stebra predvidene tudi gradnja arhivov, ki ste jih omenjali, Pokrajinskega arhiva Maribor, Moralista in Zala (?), potem pa seveda še nekatera druge objekti naše kulturne dediščine, odvisno seveda od sredstev, v kakšni višini bodo izpogajano oziroma na koncu po usklajevanju z Evropsko komisijo zagotovljena. V primeru, če seveda ti predlagani projekti ne bodo uspešni v okviru participacije na sredstvih iz Skladov za okrevanje in odpornost, bomo, ker Sklad za okrevanje in odpornost zahteva, da so projekti že pripravljeni t.i. ready to go, torej če ne bodo možni, če ne bodo dobili financiranja tam, bodo ti projekti prednostno financirani v okviru načrtovanih investicijskih sredstev v okviru integrale. Tako, da v tem pogledu bo gradnja tako murskosoboškega dela mariborskega arhiva kot mariborskega pokrajinskega arhiva zagotovljena. Glede informacije o zemljiščih pa vam lahko posredujem odgovor pisno, ker ta trenutek ne vem, na kakšni točki so trenutno ta pogajanja. Kar zadeva NUK bi vas želela opozoriti, da je NUK, seveda spada v okvir ministrstva za šolstvo in da vam bodo tam lahko več povedali, od kod in kako se bodo finančna sredstva črpala. V okviru našega proračuna je trenutno predvidena obnova oken, torej neke vrste energetska sanacija obstoječega starega NUK-a. Kar zadeva mariborsko knjižnico, kot veste, je t.i. center Rotovž vključen na prednostni seznam investicij. V tem trenutku ne moremo vam še zagotoviti, iz katerega vira bo gradnja te knjižnice financirana, smo pa neprestano v stikih z občino Maribor in priprava njihovega projekta je v sklepni fazi. Glede na to bo odvisno ali bo ta realizirana v okviru Sklada za okrevanje in odpornost oziroma iz integralnih sredstev.

Potem ste zastavili…