Hvala lepa za besedo, gospa predsednica. Lepo pozdravljeni vsi!

Povzela bom predlog proračuna Ministrstva za kulturo za leto 2021 oziroma 2022 in sicer kratke smernice in tudi finančna dejstva. S predlogom sprememb proračuna Ministrstva za kulturo za leto 2021 se sredstva za kulturo glede na sprejeti proračun za leto 2021 v globalu povečujejo za 46,3 milijona evrov in skupaj znašajo 238 milijonov evrov, kar pomeni, da imamo rekordni proračun v zgodovini Republike Slovenije za kulturo. To predstavlja 25,6 odstotka povečanja glede na rebalans proračuna za leto 2020 ter 24,1 odstotek povečanja glede na sprejeti proračun za leto 2021.

Delež predloga proračuna Ministrstva za kulturo v državnem proračunu znaša 1,77 odstotka. Ampak poudariti je treba, da to v primeru, če upoštevamo vse odhssodke. Glede na to, da je predlog proračuna Republike Slovenije 2021 specifičen, saj zajema tudi interventna sredstva zaradi izrednih pandemičnih razmer v proračunih drugih ministrstev, ki jih bo črpal tudi kulturni sektor, pa je realna slika tista, ki jo dobimo, če izračunamo delež predloga proračuna Ministrstva za kulturo, v primerjavi s prihodki v proračunu Republike Slovenije 2021, saj bodo samo ta sredstva realno porabljena za kulturno dejavnost, ne za saniranje pandemičnih razmer. V tem primeru delež proračuna Ministrstva za kulturo znaša 2,22 odstotka. Pri tem je treba upoštevati tudi dejstvo, da v proračunu Ministrstva za kulturo za leto 2021 še niso vključena sredstva iz skladov za odpornost in okrevanje ter finančne perspektive kohezijske med leti 2021 in 2027, saj se za ta sredstva še usklajujemo. Sredstva iz skladov RRF za kulturo so predvidena v okviru treh stebrov, energetska sanacija, digitalizacija in posebni peti steber, turizem in kultura. Tako je kultura prvič samostojno omenjena v okviru posameznega stebra. Ta dokument o skladu RRF je bil včeraj sprejet na Vladi, vendar gre še v usklajevanje z Evropsko komisijo. Medtem, ko medresorska usklajevanja za VFO 2021/2027 še potekajo, zato so ta sredstva trenutno še v okviru proračuna Ministrstva za finance oziroma SVRK in še niso integrirana v proračun Ministrstva za kulturo, kar je zelo pomembna informacija, glede na potem celotno vrednost predvidenih sredstev v Ministrstvu za kulturo, ki se bodo predvidoma s črpanjem kohezijskih sredstev iz RRF in VFO-ja 2021/2027 še zvišala.

V okviru globala 238 milijonov evrov, se integralna sredstva v predlogu sprememb proračuna za leto 2021 glede na sprejeti proračun povečujejo za 38 milijonov evrov in znašajo 216,8 milijona evrov, kar predstavlja 91,1 odstotek celotnega proračuna. Evropska sredstva s slovensko udeležbo pa se glede na sprejeti proračun za leto 2021 povečujejo za 8,4 milijone evrov. To je zaenkrat, saj sem poudarila, da VFO in RRF še nista vključena in znašajo 20,6 milijona evrov.

Če vsebinsko definiramo cilje, ki bi jih naj s takim rekordnim proračunom dosegli, so sledeči. Vloga ministrstva je skrb za kulturo v vseh segmentih našega družbenega gibanja, torej zagotavljanje takih kulturnih politik, programov in pogojev, ki bodo krepili ustvarjalno moč, tako posameznika, kot družbe. Ustvarjalnost spodbuja družbeni razvoj in obenem omogoča, da se izoblikuje specifična identiteta naroda. Za tako poslanstvo pa morajo biti zagotovljeni vsaj minimalni infrastrukturni pogoji, zato je proračun v letu 2021 na osnovi sprejetega zakona v kulturnem evru usmerjen v izboljšanje stanja na področju naše nepremične in premične kulturne dediščine.

Posledice večletnega zmanjševanja sredstev, namenjenih kulturi so bile ob pojavu pandemije močno vidne zlasti, ker se ni pospešeno izvajala načrtovana digitalizacija kulturnih vsebin, kot je bila začrtana v dokumentu Digitalna Slovenija 2020 – strategija razvoja informacijske družbe do leta 2020. To polje je zato nedvomno prioriteta pri pripravi finančnih načrtov za leto 2021, še posebej pri črpanju evropskih sredstev iz sklada za okrevanje. V okviru integralnih sredstev bo posebna tematska pozornost tridesetletnici osamosvojitve Slovenije in predsedovanju Slovenije EU v drugi polovici leta 2021. pogoje za krepitev ustvarjalnosti pa je treba izboljšati tudi z nekaterimi sistemskimi rešitvami na področju kulturnega sektorja, predvsem pa z debirokratizacijo skrajšati administrativne postopke pri pridobivanju sredstev. Ozavestiti je treba dejstvo, da kultura oblikuje vse druge segmente družbenega življenja, zato so njena vsebinska pestrost, odprtost in dostopnost v vseh oblikah nujne za celovito oblikovanje posameznika. Obenem je kultura z ohranjanjem kulturne dediščine, tudi arhivsko dejavnostjo, nosilka človekovega družbenega in narodnega spomina. Ohranjanje in krepitev kulturne identitete je zato dolžnost države in obenem temeljna pravica državljank in državljanov od kulturno-umetnostne vzgoje do skrbi za položaj slovenščine v javni rabi, od posebne pozornosti, namenjene najranljivejšim družbenim skupinam do ustvarjanja pogojev za uresničevanje verske svobode ter varovanja kulturnih pravic kot človekovih pravic.

Glede na taka vsebinska izhodišča, glede na taka vsebinska izhodišča, ki se dotikajo tudi proračuna leta 2022, sta pripravljena torej predloga proračunov Ministrstva za kulturo tako za leto 2021 kot za leto 2022. Če pogledamo še finančno vsebino predloga proračuna Ministrstva za kulturo za leto 2022, se ta sredstva glede na spremembe proračuna za leto 2021 v globalu zmanjšujejo za 8,4 milijona evrov in znašajo skupaj 229,6 milijona evrov. Pri tem je seveda enako potrebno poudariti, da večinoma tu še niso zajeta načrtovana sredstva tako iz črpanja evropskih sredstev iz sklada za okrevanje in odpornost kot tudi iz finančne perspektive 2021-2027. Tudi če primerjamo ta predlog proračuna Ministrstva za kulturo v primerjavi z načrtovanimi prihodki v letu 2022, je delež 2,09 %.

Če zdaj še se dotaknem posameznih podprogramov v predlogu proračuna Ministrstva za kulturo tako za leti 2021 kot za leto 2022. V obeh smo s spremembo proračuna za leto 2021 uspeli zagotoviti sredstva, ki so namenjena izvajanju Zakona o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe Republike Slovenije v kulturi. Ta zakon se začne uporabljati s 1. 1. 2021 in v tem letu je v skladu z zakonom predvidenih 9,3 milijona evrov za naslednje programe. Sanacija najbolj ogroženih in najpomembnejših kulturnih spomenikov – 4,2 milijona evrov; ureditev osnovnih prostorskih pogojev in nakup opreme za javne zavode – 2,8 milijona; podpora razvoju sodobnih knjižničnih storitev potujočih knjižnic – 0,15 milijona evrov; ohranjanje in obnova najbolj ogrožene slovenske filmske, glasbene in plesne dediščine in digitalizacija kulturne dediščine - 1,1 milijon evrov, gradnja najbolj ogroženih gradnikov infrastrukture za slovenski jezik - 0,05 milijona evrov, zagotavljanje najnujnejših prostorskih pogojev in opremo za razvoj ljubiteljske nevladne kulture v lokalnih skupnostih in mladinske kulturne dejavnosti – 0,5 milijona evrov, odkupi predmetov kulturne dediščine in sodobne umetnosti – 0,5 milijona evrov. Za leto 2022, pa je na osnovi omenjenega zakona, iz tega naslova predvidenih 12,95 milijona evrov.

Glavnino povečanja v integralnem delu proračuna za leto 2021 in 2022, v skladu s predstavljenimi vsebinskimi smernicami predstavljajo sredstva za investicije v javno kulturno infrastrukturo, ki se povečujejo za 20,5 milijona evrov letno. 1 milijon evrov se povečujejo sredstva, namenjena spomenikom, v lasti občin in drugih pravnih in fizičnih oseb. Povečanje sredstev v višini 0,9 milijona v letu 2022, se nanaša na obnovo spomenikov v lasti Republike Slovenije. Za 1 milijon evrov se povečujejo sredstva za založništvo, kar je predvideno, da se porabijo za dvig višine bruto honorarjev / nerazumljivo/. Za 1 milijon evrov se povečujejo sredstva za filmsko dejavnost. Prav tako se na Podprogramu – Umetnostni programi, povečujejo sredstva zaradi precejšnjega izpada dejavnosti v letu 2020, tako pri javnih zavodih, kot pri drugih izvajalcih oziroma subjektih, s področja kulture.

Kot vemo, morajo uprizoritvene dejavnosti delovati pod posebnimi pogoji, kar dodatno viša stroška delovanja. Na področju vizualnih umetnostih in kreativnih industrij, pa se poznajo posledice pandemične situacije, saj je trg umetnin upadel, tako da je predviden dvig »razstavnin«, večji odkup muzejskega in likovnega gradiva. Za 1,4 milijona evrov se povečujejo sredstva za samostojne ustvarjalce na področju kulture oziroma za socialne pravice in sicer, predvsem za razpis štipendij za kulturne ustvarjalce. V okviru te postavke se povečuje tudi višina sredstev za Prešernove nagrade. Sredstva za nakup knjižničnega gradiva se povečujejo za 0,5 milijona evrov, saj se to gradivo izrazito stara in je treba knjižnični fond obnoviti.

Kar zadeva kohezijska sredstva, je za leto 2021 v proračunu za Ministrstvo za kulturo trenutno načrtovanih 20,6 milijona evrov, z lastno udeležbo. Za leto 2022 pa 10,2 milijona evrov, z lastno udeležbo. Ministrstvo gostuje še v politiki izobraževanje in šport, v socialni varnosti, s priznavalninami, v zunanji politiki in v mednarodnem razvojnem sodelovanju, kjer so prav tako predvidena sredstva, v višini 0,9 milijona evrov, kjer so, kar gre za sredstva za predsedovanje Republike Slovenije Evropski uniji v letu 2021.

Toliko na kratko, če pa bodo še kakršnakoli vprašanja, pa bomo z veseljem odgovorili. Hvala lepa.