Hvala lepa za besedo, predsednik. Spoštovani kandidat, dr. Jože Podgoršek.

Hvala za vašo obširno podajanje, predstavitev, ki je seveda bilo zelo vsebinsko zelo široko, vsekakor pa zaradi naše problematike, ki jo poznamo oziroma ki se desetletja vleče, bi želeli bolj konkretne odgovore na posamezna vprašanja. In sicer, če izhajamo, še enkrat, kar ste tudi vi nekako poudarili, sedaj je Slovenija zelo značilna, da bistveno odstopa od povprečja kmetijskih gospodarstev v Evropi. Pri nas je 70 tisoč gospodarstev na tem malem ozemlju, pa nočem s tem nič omalovaževat Slovenije kot takšne, te lepe dežele, ampak to so tista dejstva. Velikost naših kmetijskih gospodarstev je 6 hektarjev. Povprečje Evropske unije pa je dobrih 16 hektarjev, kar pomeni 2 in pol krat več kot pa pri nas. Sami ste lepo prikazali, starost lastnikov gospodarstev je 57 let, kar se moramo tudi vprašat, kako iz tega, kam mladi odhajajo oziroma kakšen je ta prehod potem na mlajše. Seveda Češka ima znotraj tega kar 133 hektarjev velika gospodarstva, Združeno kraljestvo 94 hektarjev, tako za primerjavo, da vidimo, kje smo. Manj kot 10 hektarjev ima pa samo Romunija, Ciper, Malta in pa Slovenija. In tu je Slovenija res čisto na koncu. Seveda tu je zdaj tisto veliko vprašanje, kako zdaj rentabilno poslovat tem kmetijam. In dejstvo je, kar seveda vsi vemo, da slovenski kmet ne more živeti samo od svoje zemlje. Že od nekdaj je hodil tudi v službe, železarno in seveda marsikam drugam.

Kot to drugo pomembno zadevo pa vidimo, tudi v LMŠ to povezavo med kmetijstvom in pa turizmom. Tu bi želel opozoriti tudi na Zakon o trgovinah, kjer so zdaj v nedeljo veliki trgovski centri ne delujejo. Kako bo to kmet stopil v ta prazni prostor? Preko tržnic, ker vemo, da je dovoljeno, preko ostalih oblik prodaje, tudi v teh turističnih centrih in tako naprej. Sprašujem. To je meni izziv, tudi osebno in sem to tudi že izpostavljal in želim vaše mnenje ali ste o tem razmišljali, čeprav sem to že ene dvakrat postavil to vprašanje vaši predhodnici.

Glejte to je ta ena stvar. Ta dejstva, ki ste jih tudi vi predstavil, ampak jaz sem želel še bolj poudariti. Zdaj na drugi strani pa vemo, da je ta večletni okvir za obdobje 2021-2027 Evropska komisija, v okviru skupne kmetijske politike. Dejstvo in to v tem času je že vlada Marjana Šarca smo sprejeli to resolucijo o strateških usmeritvah razvoja kmetijstva in pa živilstva. O tem ste tudi že sam govoril. Z to noto, naša hrana, podeželje in pa naravni viri od leta 2021, ki pa daje seveda podlago za prehodno pripravo nacionalnih ukrepov. Poudarjena je pridelava hrane, kakovost hrane s ciljem zagotavljanja prehranske varnosti in povečanja konkurenčnosti kmetijstva. Obenem pa se želi doseči skladen in pa socialno vzdržen razvoj podeželja. Vse to ste tudi vi že povedal.

Ampak poudarjam še enkrat. Te izhodišča, ki jih Slovenija, naše kmetijstvo, kako se bo Slovenija potem znašla v tej skupni situaciji, glede te skupne kmetijske politike. Zdaj, poznamo te tri splošne cilje, spodbujanje prehranske varnosti, krepitev skrbi za okolje in podnebnih ukrepov in pa krepitev podeželjskih območij. Znotraj tega je pa potem še devet specifičnih ciljev, ki pa jih zdaj ne bom povzemal, da ne kradem časa. Želim več, da nam vi okoli tega razložite. Države članice bodo pripravile strateški načrt, v katerem bodo določite, kako nameravajo porabiti sredstva in pa doseči zastavljene cilje. Vse strateške načrte bodo predhodno bo odobrila Evropska komisija.

Zdaj, nekaj se sliši, da naj bi te subvencije, ki jih je pri nas imel ta mali kmet, v narekovajih, ki je pa seveda zelo pomemben zaradi obdržanja obdelave zemlje, predvsem višinskih kmetijah oziroma drugače povedano, te družinske kmetije, ki so za Slovenijo tako pomembno značilne. Ali boste uspeli v okviru te skupne kmetijske politike Evropske komisije, te subvencije obdržati. Ker koliko se sliši, naj bi bila neka omejitev, pet, šest hektarjev in da tisti manjši tega ne bi dobivali. To verjetno tudi slovenskega kmeta zelo zanima. Ta zadeva še ni bila jasno izpostavljena.

Ta zakonodajni okvir, seveda je bil 1. junija 2018 postavljen. In če bi poskušal tukaj zaključiti s tremi vprašanji še. Kakšna bo nova opredelitev prave kmetije, pravega kmeta, kmetice v Sloveniji? Drugo takšno vprašanje, kakšni so konkretni ukrepi, ki bodo zagotovili, da samooskrbne kmetije ne izgubijo sredstev, ki so jih prejele v prejšnjih letih? To kar sem že prej nekako postavil. Ali obstajajo variantni izračuni, ki bodo podlaga za izračun plači, ki jih bodo bodoči prejemniki na podeželje dobivali v naslednjem obdobju? In kdaj bomo pridobili primerjalne izračune glede na obdobje 2014-2020, da analiziramo to stanje iz preteklega obdobja. Da smo konkretni. To so tista konkretna vprašanja, ki jih tudi danes, tisti, ki spremljajo ta hiring, vas za bodočega ministra želijo tudi slišati.

To je ta prvi sklop iz kmetijstva. Zdaj pa mi dovolite, da grem še na to drugo področje. In sicer gozdno lesne verige. Glejte izhajal bom iz datuma 27. junija 2012. Verjetno veste, kaj je ta datum. Takrat je vlada sprejela sedemletni akcijski načrt, za povečanje konkurenčnosti gozdno lesne verige v Sloveniji do leta 2020. In ta akcijski načrt se je iztekel letos junija. Jaz sem že dvakrat pozval, tudi vašo predhodnico v tem Državnem zboru, verjetno mogoče ste tudi vi bil prisoten, ampak se ne spomnim. Kje je analiza tega akcijskega načrta? Že sam naslov tega akcijskega načrta govori, kaj bi morali napraviti.

Zdaj, ta akcijski načrt za njega ste bili zadolženi vi, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in pa seveda MGRT. Oboje, ker se navezuje. 25 tisoč delovnih mest v lesni predelavi je bilo izgubljenih v zadnjih 30-ih letih. Praktično sesulo se je že 10 let nazaj. In ta akcijski načrt bi moral ta delovna mesta vsaj delno povrniti. Ampak te analize ni. In ko spremljaš te podatke, koliko zaposlenih je v tem lesno pridelovalni dejavnosti, ni nobenega povečanja.

Zdaj, na drugi strani je pata SiDG, ki ste ga slovenski državni gozdovi, da povemo celo vsebino. Sam ste rekel, da boste naredili vse, da bi ta SiDG bil čimbolj učinkovit. Ampak glejte, tudi v sredo bo podano to poročilo tega državnega podjetja. Vendar jaz želim postaviti to zadevo širše. Izzivalno bom rekel, ta SiDG je zame. Glede na ta načrt akcijski je bil postavljen. Pravzaprav cokla. Jaz pravim, da je SiDG zaviral pa zapravil.

Vemo kaj je bil ta osnovni cilj. Štiri lesne centre v Sloveniji naj bi postavili. To nekako kot neke obrtne industrijske cone, na podlagi katerih bi pa potem lahko začele rasti lesno pridelovalna podjetja. In do tega ni prišlo. Vaša predhodnica je še na zadnjem obisku v Črni, na svetu koroških občin, kjer sem tudi postavil to vprašanje, odgovorila, da nimajo štirje centri v Sloveniji nimajo kaj delati, da je finance dalo zeleno luč samo za enega. Pa to je največja neumnost, kar sem jih kdaj slišal, če se smem tako izraziti. Oprostite, to je moje osebno mnenje.

Slovenija, kot druga najbolj gozdnata država v Evropi, ne zna izkoristiti svojega lesa z dodatno vrednostjo. To se pravi, govorim o teh 25 tisoč delovnih mestih, ki jih je nekdaj v času Jugoslavije imela. To je bilo ogromno delovnih mest in zdaj si lahko zamislimo, pri 80, 90 tisoč brezposelnih, kaj bi to pomenilo, če bi takšno veliko število ljudi imelo zaposlite. Čeprav se zavedam, podati dodana vrednost je druga najslabša panoga. Slabša je še tekstilna industrija.

Ampak če pa primerjamo delamo to z Avstrijci, kaj pa oni lahko iz tega naredijo. In to pa povežem to na to, tisto mojo kritiko, da še vedno večina hlodovine in lesa tudi mogoče razrezanega gre v Avstrijo. Tu je ta problem, ki ga Slovenija ne zna rešiti. Jaz ne znam zdaj s prstom pokazati, kdo je za to kriv. Kaj je s to politiko. Ne bom te zadeve odpiral. Od vas želim slišati, kaj konkretno boste skupaj z MGRT-jem naredili. Najprej želimo analizo preteklega obdobja in pa vi ste govorili o 10 letnih akcijskih načrtih na področju gozdarstva. Ampak konkretno iz tega, ali se bo to kar pozabilo, da ne naredimo analize. Vemo, da je tudi ogromno sredstev bilo v to področje vloženega, porabljenega, učinek zadaj jaz jih ne vidim.

Torej tu želim zelo konkretno. Glejte, pa da poskušam nekako zaključiti. S tega področja gozdarstva, tudi kmetijstva. Sicer ste sam nekaj omenil, spremembe zakona o kmetijstvu, Zakon o kmetijskih zemljiščih, Zakona o zaščiti živali, Zakona o gozdovih. Zakon o gozdovih je iz prejšnjega tisočletja, oprostite, da se tako izrazim. Mislim, da je iz leta 1997 ali še celo kasneje. V ozadju pa vemo, kaj je podlubnik, kaj so te naravne ujme. Sicer tudi neka poročila prihajajo, ampak vemo, smreka, iglavci so neavtohtoni. Gozdarji opozarjajo. Kup enih predlogov je, naredimo pa nič. Če bomo začeli danes ukrepati, to je proces 50-ih let, da to konkretno nekaj spremenimo.

Vemo pa, kakšni problemi na tem področju so, kako se opozarja. Tudi vemo, da to področje Koroške, Črne, slišimo v zadnjem letu kar tedensko, da se jim dogaja vse od naravnih ujm, do virusov in do ne vem kaj. To je pač en tak primer, kjer se vidi kaj narava dela, kako uničuje. In tu želim konkretno vas, kot bodočega ministra, kaj boste na tem področju naredil, da se to čimprej zadeva rešuje in da dobi Slovenija iz tega boljše rezultate, tudi skupni BDP in pa, bom rekel zmanjševanje števila zaposlenih. To so pa tisti cilji, ki so zelo potrebni, da bo Slovenija se začela dvigati in dosegati povprečje Evropske unije.

Zaenkrat hvala.