Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani poslanke, poslanci.

Ja, proračunske številke so res zgodovinsko visoke in zato enako, kot je že omenil državni sekretar in pa predstavnica Ministrstva za finance, gospa Špela Perne, tudi na zbornici, na proračun 2021 in 2022 gledamo kot enega od ključnih mehanizmov za hitrejše strukturne premike v kmetijstvu. Seveda to še posebej v kombinaciji z mehanizmom oziroma z inštrumentom Next Generation EU, ki je izjemno pomemben mehanizem in imamo, moram reči, kar visoka pričakovanja tudi na področju kmetijstva.

Zdaj, kaj bi bilo oziroma, kako vidimo te nujne strukturne premike oziroma, kateri so tisti mehanizmi oziroma ciljne skupine ali pa vsebine, ki bi jih bilo treba naslovit. Omenil bom štiri, ki so po mojem mnenju kar, bom rekel, te najbolj izrazito pomembne. Prvo je, zanesljivo izvesti je potrebno ukrepe za ohranjanje kmetovanja, hkrati seveda posodobitev teh malih in srednje velikih kmetij. Mi imamo v Sloveniji strukturo kmetij tako, da predstavljajo majhne in srednje velike kmetije praktično slovensko kmetijstvo oziroma, v nekaterih panogah je to dve tretjini, v nekaterih panogah nekaj manj in v zadnjih desetletjih nismo zadosti pozornosti namenjal tej strukturi kmetij, čeprav predstavljajo pretežni del in zato bi bilo nujno jim naslovit neko pozornost oziroma jim dat jasen signal, da jih rabimo, da jih bomo podpiral pri tem, da bo njihovo delo in proizvodi cenjeni in da, seveda je to hkrati ključna struktura, ki lahko popelje slovensko kmetijstvo še k enemu dodatnemu napredku. Gre za to, da je to struktura, ki pomembno lahko prispeva k več ekološkega kmetovanja, več ekoloških pridelkov in drugih proizvodov zelo visoke kakovosti z dodano vrednostjo.

Seveda, samo od sebe to ni zadosti. Treba je takoj nadgradit to verigo še v naslednjih stopnjah, zato je ta drugi vidik, kjer je tudi / nerazumljivo/ drugi cilj, vzpostavit verige dodane vrednosti, se pravi sisteme, kjer se bodo vzpostavila razmerja in pogoji za pravičnejšo delitev vrednosti proizvodov in to na način, da nima velikega vpliva oziroma minimalen vpliv tudi na končno ceno za potrošnika. Če želimo spodbujat recimo več ekološke integrirane pridelave, geografsko zaščitenih pridelkov, izbrane kakovosti, drugih visokokakovostnih proizvodov, je to nujen proces.

Kot tretje, kar bi rad omenil je, rabimo stabilen in odporen sistem upravljanja s tveganji. Ta sistem mora učinkovito odgovarjati na posledice naravnih nesreč, ki so dejstvo vsako letno, odgovarjati na globalizacijo trgovine s hrano. Mi imamo, bi rekel, silne težave, ker smo pač vpeti v globalni prostor, z nihanjem cen, z dohodkovnimi tveganji. In seveda to je kombinacija sistemov zavarovanja, aktivnih oblik varovanja posevkov in nasadov in pa vzajemni sistem upravljanja z negativnimi oziroma z nepredvidljivimi negativnimi dogodki velikih razsežnosti. Kot četrto, rabimo močno živilsko industrijo, ki bo prednostno uporabljala lokalne surovine in proizvajala vrhunske izdelke, ki jih sodobni potrošniki tudi pričakujejo danes in v prihodnje. In naslednje, modernizirati moramo celoten sistem, sodobnejši pristopi morajo prevladati v kmetijstvu …/nerazumljivo/ pa seveda ključno vlogo znanje in to na vseh nivojih. Vprašanje, ali ta proračun odgovarja na te izzive. V kolikor bo prišlo do kombinacije z mehanizmom in instrumenta za okrevanje, Next Generation EU, prinesel ta nujen in potreben obseg sredstev, bi lahko bil, seveda, tudi ta proračun v tej kombinaciji primeren. Vseeno pa mislimo, da bi bilo potrebno še nekaj popravkov, ne takih, da bi bili potrebni amandmaji, ampak bolj v smislu, da je omogočeno tekom leta seveda zagotoviti tudi kakšne manjše prerazporeditve.

Seveda omogoča tak proračun, kot je bil predstavljen, zadosten obseg sredstev za plačilo projektov v izvajanju. Mislim, da preračuni so bili dobro narejeni. Seveda je vprašanje ali je tudi zadosten obseg za sofinanciranje po tranzicijski uredbi. Mi vseeno pričakujemo, da, ker bo tranzicijska uredba relativno kmalu sprejeta, vsaj upam tako, da bi prišlo do intenzivnejšega črpanja tudi po tem mehanizmu in seveda je vprašanje ali je dovolj ambicioznosti vključeno tudi v te zneske, ki so bili predstavljeni. Nekako ocenjujemo, da je nekaj manevrskega prostora, ampak težko ocenimo, ker proračun tako kot je napisan, to je par številk, ne vidiš pa detajlov in je pač to problem.

Nisem pa prepričan, da ta proračun lahko odgovori na aktualne izzive upravljanja s tveganji. Mi imamo v zavarovanju 20 % površin. Znesek se povečuje za sofinanciranje zavarovanj, ampak mi opozarjamo, da bi za višjo stopnjo zavarovanj oziroma večjo vključenost zavarovanja za škode in pridelke, bilo potrebno zvišati stopnjo sofinanciranja in pripraviti nove produkte. In v tem delu v kolikor, ker delovna skupina, ki to pripravlja je pač aktivirana in aktivno dela na posodobitvi tega sistema zavarovanja. Upam, da bo potem v kolikor bo prišlo do pomembnih premikov na tem področju, ki bodo omogočili višjo stopnjo zavarovanja oziroma večji obseg zavarovanja, da bodo temu sledili potem tudi sredstva.

Tudi pomoč sektorjem v težavah, ne moremo oceniti ali je v zadostni meri vključena ali ne, ampak naslednje leto ne bo prav nič manj kritična za posamezne panoge oziroma sektorje in je prav, da tudi proračun je pripravljen na to, da se hitro in učinkovito odzove v kolikor bo prišlo, o čemer ne dvomimo, da ne bi prišlo do težav v posameznih panogah.

Na začetku sem omenil tudi znanje, kot enega od pomembnih mehanizmov. Pri tem ima javna služba kmetijskega svetovanja prav gotovo ključno vlogo in v tem delu si pač želimo, da bi se ob vseh izzivih, ki jo čakajo, zagotovi vsaj sredstva v višini, ki bo upoštevala število zaposlenih kot jih določa koncesijski akt.

Na zbornici res pričakujemo, da bo v okviru mehanizma za okrevanje kmetijstvo priznano kot sektor, ki lahko pomembno prispeva k ciljem tega inštrumenta. Imamo projekte, ki dejansko k temu lahko prispevajo. Prispeva k mobilizaciji podeželja in seveda hkrati odgovarjajo na izzive prihodnosti.: Proračun podpiramo, seveda tudi z upanjem, da bi z določenimi notranjimi prerazporeditvami lahko naslovili to kar je bilo tudi v razpravi ocenjeno.

Hvala lepa.