Lep pozdrav. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, ostali prisotni!

Uvodoma je potrebno poudariti, da so okoliščine v katerih je Vlada pripravila predlog sprememb proračuna za leto 2021 in predlog proračuna za leto 2022, izrazito nepredvidljive tako glede razvoja epidemije kot posledica gospodarstva in javne finance. Pri pripravi proračunov je bila upoštevana jesenska napoved gospodarskih giban Urad za makroekonomske analize in razvoj, ki predvideva postopno okrevanje gospodarstva, vendar pa se povrnitve v prejšnje stanje pred epidemiološko krizo še ne pričakuje, zato so potrebne prilagoditve v normalne razmere. Predloga proračunov za prihodnji dve leti tako predstavljata odziv in ukrepanje na zaostrene razmere, ki zaznamujejo leto 2020, hkrati pa sta usmerjena naprej v okrevanje in krepitev odpornosti gospodarstva ob hkratni skrbi za blaginjo posameznika. V okviru odhodkov z razvojno komponento se v naslednjih dveh letih krepijo predvsem investicije na področju prometne infrastrukture, zdravstva, socialnega varstva in varstva okolja. V okviru evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost se z ozirom na ocene pristojnih ministrstev načrtovana tudi sredstva za projekte, ki se bodo izvajali v okviru petih razvojnih stebrov in sicer trajnostni in zeleni prehod, digitalna Slovenija, podorno okolje za podjetja, turizem in kultura ter na znanju temelječa družba. Sredstva za izvajanje projektov iz večletnega finančnega okvira 2014-2020, se zaradi prepočasnega črpanja v preteklih letih v letu 2021 načrtujejo v bistveno večjem obsegu. Skupaj s pripadajočo slovensko udeležbo se v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2021, povečujejo za 83 %. S tem se bo omogočila pospešitev črpanja sredstev EU, pri čemer je ključno dosledno izvajanje projektov za kater je že sprejeta odločitev o podpori in so že pripravljeni oziroma se že izvajajo. Pri presoji izpolnjevanja fiskalnih pravil v letu 2021, veljajo izjemne okoliščine kar pomeni, da bo v letu 2021 še naprej veljala splošna odstopna klavzula, ki dovoljuje odstopanje od srednjeročne uravnoteženosti javnih financ, vendar le začasno in zgolj za namene povezane z epidemijo. Tako so v predlogu sprememb proračuna za leto 2021 prihodki načrtovani v višini 10,7 milijard evrov in odhodki v višini 13,5 milijarde evrov. V okviru odhodkov je za odpravo posledic epidemije načrtovano dobrih 744 milijonov evrov, proračunski primanjkljaj znaša 2,7 milijarde evrov oziroma 5,6 % bruto domačega proizvoda. Prihodki v predlogu proračuna 2021 so v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2021, nižji za 3,5 % oziroma 389 milijonov evrov manj. Odhodki pa so v primerjavi s sprejetim proračunom povečujejo za 3 milijarde evrov oziroma za 28,8 %. V predlogu proračuna za leto 2022, so prihodki načrtovani v višini 11 milijard evrov, odhodki pa v višini 12,6 milijarde evrov oziroma dobrih 870 milijonov evrov manj kot v predlogu sprememb proračuna za leto 2021. Za odpravo posledic epidemije je v letu 2022 načrtovano 212,5 milijona evrov. Proračunski primanjkljaj se postopoma znižuje in znaša 1,6 milijarde evrov oziroma 3,1 % bruto domačega proizvoda.

Proračun Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v danih finančnih okvirih razvojno naravnan, zato menimo, da je usklajen z vizijo proračuna v prihodnjih letih in je kot tak primeren za nadaljnjo obravnavo. Hvala lepa.