Hvala lepa, spoštovani predsedujoči, kolegice, kolegi, gospod minister s svojo ekipo, en lep pozdrav.

Povedali ste nam kar pomembne projekte, za našo državo, za okoljsko, prostorsko, predvsem pa za življenjsko blaginjo in pa varnost, ki jih želim izpostaviti. Tukaj pa nekaj vprašanj postavljam. Rekli ste, da bodo velika sredstva vložena, zlasti pri oskrbi z vodo. Voda je jasno, mislim, da je to člen ustave, ki nam pitno vodo zagotavlja. Bi pa vprašal vas tole.

Anhovo, hudo onesnaženje vode, voda je tam, imamo vsebine karcenogenih snovi. Ljudje jo pijejo iz gasilskih cistern. Črpališče vode pa je praktično tuja korporacija, je kriva onesnaženja, to je eternit. Črpališče, vodarna močila v Desklah pa je na področju tudi tuje korporacije cementarne Anhovo. Zanima me ali boste pomagali na Ministrstvu za okolje in prostor, ampak ne pomagali, mislim da je to dolžnost države, da se tudi tem prebivalcem, ki so sedaj še dodatno prizadeti, v vseh hudih težavah, ki jih poznamo, zagotoviti jim pitno vodo s sredstev za katere ste sami rekli, da bodo za ta področja relativno zelo velika. Ali bo odgovor, da je to problem, ki ga mora rešiti občina Kanal ob Soči.

Drugič. Zelo dobro je, da se zaključuje sanacija in sredstva za to zgornje Mežiške doline, ker vemo, kakšna je problematika z visokih procentom svinca v krvi, še posebej otrok, ki jih izpostavljamo, ampak tudi ostalih prebivalcev bi jaz rekel. To je zelo dobro. Bi pa vprašal še zraven tole. Omenili ste sanacijo nevarnih odpadkov v Celju v Bukovžlaku. To je zadeva, ki Celjane in okoličane, ki so izpostavljeni vplivu teh nevarnih snovi, ki jih bodisi voda, bodisi veter raznašajo okoli. Ampak Republika Slovenija je 16. julija 2015 izgubila tožbo proti Evropski komisiji zaredi nazakonitega odlagališča v Bukovžlaku. Leto je 2020 konec. Gospod minister mi lahko odgovorite, kdaj se bo ta sanacija z denarji, ki pravite, da so na voljo v proračunih 2021 in 2022 dogodila.

Namreč na več odborih, ko obravnavamo to problematiko za okolje, na Oborih za infrastrukturo je bilo povedano, da zaradi prav tega odlagališča, Republika Slovenija plačuje letno in mislim, da tako so nam povedali vaši predstavniki, tudi dnevno odškodnino. In še tole bi rekel. Glejte, omenili ste, da se sanirajo vrtci v Celju. Jaz imam tukaj sliko, ki kaže procente onesnaženosti vrtčevske zemlje, tam kjer se otroci igrajo v Mestni občini Celje, ki je ekološko hudo onesnažena. Morda celo bolj, pa ne želim to zdaj odpreti diskusijo, kot Mežiška.

Ampak težke kovine v tleh Celjskih vrtcev, kritična presežena meja, praktično vseh desetih, kadmij, svinec, cink, arzen. Spoštovani gospod minister, povedal bi vam tole. Pa ste to že slišali od mene in na tem odboru sem povedal. visoka ograja se postavi, ko se odstranjuje nevarna zemlja iz teh otroških igrišč. Čez to ograjo je igrišče krajevne skupnosti otroško igrišče. Čez to ograjo so vrtovi staršev otrok, ki jim čistimo zemljo na otroških igriščih. Zakaj se odlaga, zakaj se ne pristopi k ekološki sanaciji Celjske kotline, ki je izjemno onesnažena s težkimi kovinami. Malo ob koncu prejšnjega mandata je Stranka modernega centra, Janja Sluga je bila prvopodpisana, to je Stranka modernega centra, ki je danes v koaliciji, vložila zakon, predlog zakona za sanacijo Celjske kotline prav zaradi teh stvari, ki jih zdajle omenjam. Sedaj od njih nič, »nosi jih magla i tama«. Sprašujem kaj se bo zgodilo tudi na tem področju, če je sredstev tudi dovolj. Kako dolgo bodo še prebivalci Celja izpostavljeni temu onesnaženju, brez, da bi se država aktivno lotila s sanacijskimi ukrepi.

In še tole bi rekel, dobro je, da podpiramo tisti sklep, ki ga je praktično lansko leto ali je predlani bilo, ko smo sprejemali proračun za leto 2020, vaš kolega Rosec predlagal in to je, da se sanirajo ostanki oziroma zaprtega odlagališča nevarnih odpadkov v Velenju med Šoštanjskim in Velenjskim jezerom. To še gospod minister izpostavljam posebej zaradi tega, ker je – vi ste minister za okolje in prostor tretje Vlade Janeza Janše. V prvi Vladi Janeza Janše je minister za okolje in prostor, Janez Podobnik na podlagi analiz rudnika geomehanskih, geoloških premikov tal opozoril, da so ta področja, še posebej področje Gaberk izpostavljena hudim posedanjem in premikom tal, tako po vertikali, kot horizontali. Upam, da ste me razumeli in slišali. O Gaberkah govorim. In to področje je to opuščeno odlagališče nevarnih odpadkov, ki se prav tako pogrezajo kot zemlja v Gaberkah, je tista točka kjer nevarni odpadki silijo v zemljo in v vodo in ogrožajo življenje Šoštanjčanov in Velenjčanov oziroma Šaleške doline. Lepo prosim, če lahko tele odgovore dobim.

Hvala lepa.