Hvala lepa.

Res je, pred nami sta rekordna proračuna za obe ministrstvi, za Ministrstvo za okolje in prostor in za Ministrstvo za infrastrukturo. In res je, da so v bistvu proračuni odraz prioritete vsake Vlade in v bistvu jaz sem vesel, da se v globalu proračuni povečujejo, ker to pomeni, da se bo na to račun zaganjalo investicije in tudi v tem času nekako zagotavljala neka gospodarska rast, ki je pa seveda vprašljiva. Vemo, da Vlada že v tem tednu napoveduje nove omejevalne ukrepe. In glede na to, da vpliv teh novih omejevalnih ukrepov na letošnji in bodoči proračun verjetno ni bil sploh upoštevan. To vnaša v sam proračun in v napovedi, ki smo jim danes tu priča, določene negotovosti. To je eno v bistvu moje zelo vsebinsko vprašanje. Zanima me v bistvu, kolikšni odmik od zdajšnjih napovedi, ki so tu pred nami za prihodnji proračun, lahko na podlagi ukrepov, ki jih zdaj Vlada pripravlja in jih najavlja, da jih bo sprejela v tem tednu, kakšne posledice bo imelo v bistvu to na celoten proračun. Ker če bodo v bistvu posledice na proračun bistvene, potem je vse to, o čemur danes razpravljamo, brezpredmetno. To je ena zadeva, čisto vsebinsko. Jaz dopuščam možnost, da mi danes na to vprašanje ne morete dati odgovora, se bom pa, nadaljeval v bistvu razpravo, najprej v bistvu na področje okolja in prostora, potem pa še na infrastrukturo.

Jaz zelo pozdravljam te investicije v okolje in prostor. Tu bi samo rad opozoril na problem prebivalcev Anhovega oziroma kanala ob Soči, ki očitno nimajo dostopa do pitne vode, ki nimajo ustreznega vodovodnega sistema. In tu v bistvu pozivam, da država nekako pristopi tem prebivalcem naproti in jim zagotovi v skladu z ustavo pravico do pitne in čiste vode. Te postavke v proračunu jaz nisem opazil, tudi razumem, ad je zdaj ne more biti ta trenutek še, ampak pravim, nekako bo tem prebivalcem moralo priti, bo morala očitno, če lokalna skupnost v tem trenutku ni v stanju tega zagotoviti, priti na proti. Vemo, da je to okolje zelo degradirano, najprej s tovarno Salonit. Pač kot iz preteklosti sedaj se v bistvu pojavlja ta problem pitne vode in v stranki SAB smo vedno na strani ljudi in tudi nekako apeliramo, da se kolikor se bo v bistvu razprava v petek nekako pokazala določene rezultate ali pa ugotovitve, da bo država tem ljudem pristopila naproti. Spomnimo se, prav na pobudo naše stranke smo pravico do pitne vode zapisali v ustavo.

Druge zadeve, ki so tudi povezane s pristojnostjo Ministrstva za okolje in prostor, so povezane z vlaganjem v energetsko učinkovitost in učinkovito rabo energije. Tu bi žele izpostaviti na nekaj mariborskih projektov, ki v proračunu nisem opazil. To je v bistvu obnova, energetska sanacija osnovnih šol Tabor 1, Borci za severno mejo, šole s prilagojenim programom Gustav Šilih, ki izvaja program za 30 občin. In v bistvu, če že nekako prvi dve šoli nista vključeni, bi pa vseeno apeliral, da se energetsko sanira šola, ki izvaja program za posebne potrebe, za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami in ki jo obiskujejo varovanci s 30-ih občin. Dodatno bi tudi želel opozoriti v bistvu na dvorano Tabor, ki si tudi zasluži energetske sanacije. Gre za dvorano, ki je stara skoraj že 40 let in ki jo ne samo Maribor, ampak država potrebuje, če želi izvajati kakršnekoli mednarodne prireditve. Tako da v bistvu tudi v tej luči pozivam, da se nekako te zadeve dopolnijo.

Kar se pa tiče samega resorja za infrastrukturo, pa moram najprej reagirati na izjave spoštovanega državnega sekretarja, ki je govoril nekako v luči, da so, da ima zaradi brezplačnih vozovnic za upokojence izpad prihodka in da je to nadomeščeno v državnem proračunu. Torej upokojenci niso strošek, so tisti, ki so to državo zgradili, mnogi tudi z delovnimi akcijami. In najmanj, kar je, je potrebno resurse, ki so jih oni ustvarili, izkoriščati trajnostno, učinkovito in uspešno. In najmanj, kar je, je potrebno na: neustrezno zasedanje vlake in avtobuse spraviti potnike in v bistvu ukrep, ki je bil sprejet, se je izkazal za uspešnega, učinkovitega in to kartico je zdaj prejelo več kot 140 tisoč upravičencev. V stranki SAB smo na to zelo ponosni, apeliramo pa, da v luči krepitve trajnostnega promete zamaške, ki se pojavljajo predvsem zaradi epidemije Covid in ne zaradi potnikov, to je omejitev zaradi epidemije Covid, da z ustreznimi sredstvi že v letošnjem letu oziroma v naslednjem letu govorimo v bistvu o skoraj dodatnih treh milijardah, ki so, ki bodo nastale iz zadolževanja, tudi ustrezno nameniti, da se bodo lahko potniki varno vozili z vlaki in avtobusi in to ne samo v medkrajevnem potniškem prometu, ampak tudi v, torej v mestnem potniškem prometu in to tudi vas pozivamo, da nekako zagotovite, da zagotovite sredstva v tem proračunu glede na to, da imate več kot 200 milijonov več, in da je proračun rekorden, 13 pa še nekaj milijard, 13,5 milijarde evrov, da se najde teh par milijonov, da se spodbudi trajnostni način prevoza potnikov v mestih in med mesti.

Druga zadeva, ki jo bi tudi želel nasloviti, je funkcioniranje letalskega prometa, ki ga je ta koronakriza zelo zelo zdesetkala. Še v času prejšnje Vlade smo v parlamentarni proceduri obravnavali prenos Evropske direktive, ki bi omogočila subvencioniranje določenih letalskih linij, ki so pomembne za državo. Danes na Brnik trenutno letijo štiri letalske družbe. Mislim, da je en let v Beograd, pa dva v Frankfurt, pa en se mi zdi, da v Istanbul, mislim od 30-ih, ki so bile prej običajne in če bomo mi v teh časih želeli koga privabiti, ga je seveda treba tudi nekako subvencionirati. In mi smo še pred dobrim letom v Državnem zboru obravnavali predlog prenosa direktive Evropske komisije, ki bi to omogočila, pa je takratna opozicija ta prenos direktive s stoenim izgovorom zavrnila. Danes letališče v Ljubljani in v Mariboru tudi zaradi tega ukrepa ali pa bom rekel, takratnega nagajanja samevata.

Druga zadeva, ki je zelo pomembna, so tudi v bistvu prometna in cestna infrastruktura. Govorimo o obvoznicah. Zahodna mariborska obvoznica ima za leto 2021 pa 2022, v prvem letu namenjenih 500 tisoč evrov, v drugem letu 600 tisoč evrov. Blejska obvoznica, južni in severni del, južni del 550 tisoč v letu 2021, v letu 2022 – 150 tisoč, severni del pa dvakrat po 10 tisoč. Obvoznica Murska Sobota je prav tako v vsebinskem smislu izpuščena, govorimo o namenjenih sredstvih v znesku 200 tisoč evrov v letu 2021, v letu 2022 v 30 tisoč evrih. Nekako nisem našel ukrepov za širitev ljubljanske obvoznice, torej dograditve tretjega pasu. Dopuščam, da je to pristojnost Darsa, in da zaradi tega ni v tem proračunu to tudi izpostavljam.

Sprašujem tudi kakšna je usoda obnove gorenjske proge. Vemo, da je zaradi obnove tunela Karavanke, da bo nekaj časa po njej promet zaustavljen, in da se ta obnovitvena dela, ki so predvidena na železniški progi, bodo izvajala samo na enem krajšem odseku, lahko pa bi se na daljšem. Pa me zdaj to zanima: Zakaj, kdaj bo cel odsek prišel na obravnavo. Zanima me, kje je v bistvu, kje so nastavki za gradnjo hitre ceste med Postojno in Jelšanami? Kako je s kolesarko potjo od Bleda do Bohinja? Zanima me, mislim kako je tudi s tuneli, ki bi povezali štajersko avtocesto s Srednjesavsko dolino s Trbovljami? Kako je z izgradnjo tunela pod Gorjanci, na južnem kraku tretje razvojne osi. To so v bistvu vse ene takšne stvari, ki v bistvu odpirajo določena vprašanja, ki so pomembna za razvoj večih regij. V bistvu, naštel sem projekte po večih regijah in ki jih nekako ne opažam, da bi bili ustrezno ovrednoteni v državnem proračunu. Zato prosim za vaš komentar.