Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci.

Ja tudi proračun Ministrstva za okolje in prostor je za leti 2021 in 2022 razvojno naravnan, saj povečujemo sredstva glede na veljavni proračun. Kar za eno tretjino. Namreč, iz približno 300 milijonov evrov, na 400 milijonov evrov povečanje torej za 95,6 milijona evrov na sprejet proračun, ki ga je sprejela prejšnja vlada. Podoben proračun načrtujemo tudi za leto 2022.

Zdaj če gremo po ključnih področjih, se zlasti glede črpanja evropskih sredstev in slovenske udeležbe povečuje kar za 52 % oziroma za 77,7 milijona evrov. S tem želimo bistveno pospešiti črpanje evropskih sredstev v tej finančni perspektivi in seveda tudi prihajajočih sredstev skladov za okrevanje in pa tudi prihodnje finančne perspektive. Imamo tudi povečanje namenskih sredstev. To se pravi sredstev, sklada, zavode in podnebnega sklada, za 22 % oziroma 23,3 milijona in nekolikšno znižanje integralnega dela 5 milijonov, kar smo del vsebin, ki so se doslej financirale iz integralnih sredstev prenesli na namenska sredstva, pa tudi na prihajajoča evropska sredstva, zlasti sredstva sklada za okrevanje.

Zdaj, kar se tiče več sredstev v letu 2021, bo predvsem to namenjeno z vlaganjem v uvodni sektor pitne vode. Gre za oskrbe s pitno vodo Ljubljanice. Gre za oskrbo s pitno vodo v porečju Drave in gre za hidravlične izboljšave vodovodnih sistemov Dolenjske. To govorim samo za povečanje, glede na načrtovan proračun.

Potem gre za približno 23 milijonov za vlaganja v vodni sektor za področju odpadnih vod oziroma odvajanje in čiščenje ljubljanskega Polja, odvajanje in čiščenje Ljubljanice, odvajanje in čiščenja Meže, občine Prevalje, občine Črne, Dravinje, občine Rače, Fram in podobno.

Potem gre tudi za povečevanje sredstev za upravljanje z vodami. Tu bi poudaril eno pomembno vsebinsko nadgradnjo dosedanjega sistema. Namreč kmalu boste dobili tudi v Državni zbor predlog Zakona o vodah, s katerim bo možno črpati sredstva sklada za vode tudi z izvajanjem gospodarske javne službe, vzdrževanje vodotokov. Namreč, Slovenski vodotoki so preslabo vzdrževani, premalo čiščeni in posledično so neljubi dogodki tudi v obliki poplav in podobnega. Z prihodom nove ekipe na ministrstvu smo se zavezali, da bomo vsako leto namenili približno 25 milijonov evrov za izvajanje gospodarske javne službe. To je precej več. Skoraj dvakrat več kot doslej. In to je ena pomembna vsebinska nadgradnja dosedanjega pristopa.

Zdaj, namenjeno je seveda tudi več sredstev za protipoplavne ukrepe in tudi 16 milijonov več sredstev za ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot. Potem imamo seveda tudi načrtovano več sredstev glede prilivov sklada za podnebne spremembe.

Kar se tiče integralnih sredstev. Kot sem povedal, se znižuje proračun in 145 na 140 milijonov evrov. To je samo ta del. In sicer glavni vsebinski sklopi so seveda predsedovanje svetu Evropske unije. Potem še vedno komunalno odpadna embalaža, ki jo bo treba za letošnje leto poravnavati tudi v prvih mesecih ali pa v prvem mesecu prihodnjega leta. Potem je zelo pomembno je sanacija neurejenih odlagališč, odlagališče Bukovžlak, sanacija zgornje Mežiške doline. Tu bi podčrtal, da z letošnjim proračunom in proračunom oziroma za proračun leta 2021 in 2022 nadomeščamo neizplačana sredstva iz preteklih let za sanacijo zgornje Mežiške doline in bomo torej namenili 2,5 milijona tistega denarja, ki je pravzaprav bil na nek način odškrtnjen pretekla leta. Govori, gre tudi za sredstva za zaprtje odlagališča, sanacija zaprtega odlagališča Rakovnik. Tudi upravljanje zaprtega odlagališča Rakovnik. Gre za sanacijo odlagališča Globovnik, gre tudi za odlagališče Ležen v Šaleški dolini in sanacijo vrtcev v Celjski kotlini, kakor tudi za sofinanciranje občinskih projektov. Zdaj v sklopu teh integralnih načrtujemo seveda tudi upravljanje invazivnih tujerodnih vrst pa rudniki in sanacije rudarske škode, kjer se, ksjer bo v letu 2021 še potrebno nekaj sredstev za plače in odpravnine teh zaprtih rudnikov. Potem imamo pa pomembno postavko Odprava posledic naravnih nesreč.

V letu 2021 načrtujemo 9 milijonov evrov integralnih sredstev in 21 milijonov sklada za podnebne spremembe. Torej skupaj 30 milijonov evrov in v letu 2022 37 milijonov evrov. Namreč cela kopica plazov kot posledica naravnih ujm je po občinah širom po Sloveniji, to smo vedno sanirali na koncu leta, ko je nekaj ostalo v proračunski rezervi in potem se je to namenilo za sanacijo teh škod. Seveda v času epidemije ni računati na proračunsko rezervo oziroma v tem času, ko imamo ogromne odhodke iz tega naslova, skratka iz naslova covida, zato smo pravzaprav pristopili tle k večjemu obsegu in s temi sredstvi nameravamo bistveno več teh plazov pa tudi sanacij na vodotokih, ki so posledica tudi teh naravnih nesreč oziroma poplav. Bistveno povečujemo ta sredstva in jaz upam, da bom s tem tudi občinam priskočili nasproti, ki imajo zaradi teh ujm številno poškodovano infrastrukturo.

Zdaj kot sem povedal tudi pomembno povečujemo evropska sredstva iz približno oziroma 71 milijonov 200 povečujemo to na slabih 150 milijonov evrov, to se pravi res za 77 milijonov več in prepričan sem, da bomo uspeli tudi za spremembo in debirokratizacijo nekaterih postopkov pospešiti črpanje evropskih sredstev. Zdaj tu so številni projekti na področju protipoplavnih zaščit, na področju vodooskrbe in na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Tako da, če sklenem, je tudi proračun Ministrstva za okolje in prostor razvojno naravnan, to se pravi v prvi meri za boljše gospodarjenje s slovenskimi vodotoki. Bistveno več sredstev za sanacije posledic naravnih ujm in tudi bistveno več sredstev za vlaganja v vodno infrastrukturo v smislu tudi novih vodnih virov, kakor tudi vodovodnih omrežij in pa sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih voda.