Hvala lepa predsednik za besedo.

S predlogom sprememb proračuna za leto 2021 ima Ministrstvo za infrastrukturo prvič v zgodovini načrtovanih več kot milijardo evrov odhodkov. Skupaj 1,07 milijarde evrov, kar je za 270 milijonov več kot v prvotno sprejetem proračunu za leto 2021 in 191 milijonov več kot v letošnjem rebalansu. Predlog proračuna za leto 2022, je po obsegu nekoliko nižji. Na kar vpliva predvsem dinamika črpanja EU sredstev. Za leto 2021 je predvideno črpanje EU in pripadajoče slovenske udeležbe v višini 269,4 milijone evrov, v letu 2022 pa 171,2 milijona evrov. Največja rast izdatkov je v prihodnjem obdobju predvidena na področju železnic, državnih cest, energetike in trajnostni mobilnosti. V povezavi s specifičnimi priporočili EU, se spodbuja naložbe v zeleni prehod, zlasti čisto in učinkovito proizvodnjo in rabo energije ter trajnostni promet.

S spodbujanjem javnih investicij se želi preko javnih investicij, se želi preko multiplikativnih učinkov v največji meri prispevati k okrevanju in rasti gospodarstva. Na področju energetike je financiranje projektov v veliki meri načrtovano s sredstvi EU in pripadajoče slovenske udeležbe. Preko proračuna Ministrstva za infrastrukturo, se vrši sofinanciranje občinskih projektov energetske prenove stavb. Prav tako projektov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso, sončnih elektrarn ter drugih projektov proizvodnje in distribucije energije iz obnovljivih virov, pa tudi investicij v razvoj in uporabo pametnih: distribucijskih sistemov. Vlaganja v promet in prometno infrastrukturo v največji možni meri sledijo večletnim planom razvoja prometa. Na železniškem področju večje investicije koridorske proge celovito urejajo infrastrukturo na določenem odseku. Ob nadgradnjah odsekov železniške infrastrukture kontinuirano potekajo tudi obnove manjših delov infrastrukture ter protihrupnih ukrepov na kritičnih območjih. V pripravi pa so tudi projekti za nadgradnjo regionalnih prog. Med večjimi infrastrukturnimi projekti in velja omeniti nadgradnja železniških prog Poljčane-Slovenska Bistrica, Zidani Most-Celje, Maribor-Šentilj, odseka Kranj-Lesce-Bled na progi Ljubljana-Kranj-Jesenice, nadgradnjo železniškega predora Karavanke, vozliča Pragersko in gradnjo drugega tira Divača-Koper. Poleg teh pa tudi številni drugi projekti med katerimi so nadgradnjo postaje Grosuplje, Sevnica, Krško, Domžale in Ljubljana. Za naloge upravljavca in prevoznika na področju železnic je za naslednji dve leti v povprečju načrtovanih 200 milijonov evrov, od tega 14 milijonov evrov razvojnega nadomestila za nove vlakovne kompozicije. Na področju državnih cest je bil ključen preobrat dosežen v letu 2018, ko je bilo realiziranih 285 milijonov evrov. Za prihodnji leti pa se obseg še povečuje. Za leto 2021 je predvidenih 289 milijonov, za leto 2022 pa 292 milijonov evrov. Med drugim so načrtovane rekonstrukcije obvoznice, kolesarke. Objekti, ureditve cest, obnove vozišč ter zaščitni ukrepi na brežinah. Načrtovana je tudi izvedba obnov na 120 kilometrov državnih vozišč in ukrepov na področju prometne varnosti. Prav tako je predvidena izdelava številne projekte dokumentacije za izvedbo del v prihodnjih letih. Za redno vzdrževanje in upravljanje državnih cest je navedenega na letni ravni načrtovanih 105 milijonov evrov, kar omogoča osnovno uporabnost cest v vseh razmerah in lahko ob ustreznem in zadostnem izvajanju bistveno pripomore k zmanjševanju stroškov vlaganj v cestno omrežje. Na področju trajnostne mobilnosti si ministrstvo prizadeva spodbujati investicije v trajnostno infrastrukturo za pešce, kolesarje, postajališča javnega potniškega prometa ter vzpostavitev sistema izposoje koles v mestih, vzpostavitvijo P+R in drugo. V veliki večini gre za projekte občin s katerimi se te prijavljajo na razpise ministrstva za sofinanciranje s sredstvi EU. S predlogi proračunov se zagotavljajo tudi sredstva za financiranje sistema javnega potniškega prometa. V projekcijah je upoštevan celoletni izpad prihodkov prevoznikov zaradi uvedbe brezplačnih vozovnic za upokojence in druge skupine upravičencev ter financiranju ukrepov za nemoteno in celovito izvajanje javnih služb prevoza potnikov.

Na področju avtocest in hitrih cest so med pomembnejšimi projekti odseki na tretji razvojni osi. Na severu odseka Šentrupert-Velenje in Velenje-Slovenj Gradec, na južnem delu pa Novo mesto-Maline. Odsek do priključkov Osredek, je predviden za sofinanciranje s sredstvi evropske kohezijske politike. Prav tako navezovana cesta tretje razvojne osi, južna obvoznica Slovenj Gradec. Za sofinanciranje s sredstvi EU je načrtovana tudi gradnja avtocestnega predora Karavanke. V predlogih proračunov so načrtovane tudi nekatere druge naloge ministrstva.

Na področju letalstva se zagotavljajo sredstva za obratovanje letališč Edvarda Rusjana Maribor, postopke priprave državnih prostorskih načrtov ter pomoč tekočemu poslovanju letališčem državnega pomena.

Na področju pomorstva pa med drugim tudi nakup nepremičnin znotraj koncesijskega območja in DPN koprskega tovornega pristanišča, izvedba aktivnosti za vzpostavitev centra za reševanje in nadzor na morju in ureditev privezov za službena plovila. Upoštevajoč navedeno lahko zaključimo, da je proračun Ministrstvo za infrastrukturo za prihodnje dvoletno obdobje razvojno naravnano.

Hvala lepa.