Hvala lepa za besedo, predsednica. Vse prisotne prav lepo pozdravljam.

Na podlagi prvega odstavka 41. člena in prvega odstavka 130. člena Poslovnika Državnega zbora, je Odbor za kulturo, kot zainteresirano delovno telo, pripravil naslednje poročilo k Predlogu zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic Covid-19.

Odbor za kulturo je prejšnji petek, na 25. nujni seji, se pravi 9. 10., kot zainteresirano delovno telo, obravnaval Predlog zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic Covid-19, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada. Pri delu odbora so sodelovali predstavniki Ministrstva za kulturo, z državno sekretarko dr. Ignacijo Fridl Jarc; Bojan Švigelj iz Mladinske knjige; dr. Miha Kovač iz Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na Filozofski fakulteti; Zdravko Kafol, Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri GZS; Javna agencija za knjigo, Vlasta Vičič; Tadej Meserko Društvo Asociacija; Dominik Mrvar, Založba Učila; Združenje dramskih umetnikov Slovenije, s predsednikom Boris Mihaljem; Barbara Skubic, dramaturginja in prevajalka.

Odboru je bilo posredovano naslednje gradivo, ki je bilo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora: ki je bil ta predlog zakona, pa dobili smo apel Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev pri GZS in tudi pripombe Asociacije, društva nevladnih organizacij in tudi različnih posameznikov.

Uvodoma nam je državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo predstavila zgodovino sprejemanja Zakona o enotni ceni knjige, ki je bil sprejet že leta 2014 in potem tudi cilje zakona. Predstavila je razloge, zaradi katerih se je Vlada odločila zakon v okviru interventnega zakona o Covidu-19, ukiniti. Ministrstvo za kulturo je po preklicu epidemije prejelo pobudo več malih založnikov, naj v teh kritičnih razmerah zakon ukine. Na podlagi omenjenega apela in pregleda obstoječe dokumentacije, se je ministrstvo odločilo, da založnikom omogoči svobodno oblikovanje cene knjige, ter predlagalo vključitev člena o prenehanju veljavnosti Zakona o enotni ceni knjige, v peti proti koronski zakon.

Zakon je po njihovem mnenju diskriminatoren do kupcev, saj preprečuje, da bi lahko založniki svobodno oblikovali ceno knjige, s čimer se zmanjšuje prodaja knjig, se pravi, da je prišlo do upada v času epidemije, kar posledično vpliva na bralno kulturo. Vlada bo s tem ukrepom, po njihovih besedah, prisluhnila apelu založnikov, da sami oblikujejo ceno knjige, takoj po njenem izidu. Predstavniki vabljenih pa so opozorili na dejstvo, da založniki z ukrepom razveljavitve Zakona o enotni ceni knjige, niso bili obveščeni in da so bili soočeni s tem brez kakršnekoli obrazložitve, niso bili seznanjeni in prav tako med njimi ni enotnega mnenja glede učinkovitosti veljavnega zakona, kajti kar 85 % založnikov podpira ta obstoječi zakon. Zakon pozitivno vpliva na vse člene knjižne verige, najbolj pa na knjigarne, ker omogoča, da le te ne postanejo samo vitrine, nakup knjige pa bi se potem vršil v nakupovalnih centrih ali pa celo na spletu.

Ukinitev zakona brez poprejšnjih ekonomskih analiz ni sprejemljiva. Zakon ima dolgo tradicijo in je preživel več pravnih preverjanj. Predstavljene so bile ureditve v različnih državah. 13 držav v Evropski uniji ima Zakon o enotni ceni knjige. Ukinili so ga le v Švici, Veliki Britaniji in na Švedskem. V Veliki Britaniji je ukinitev enotne cene knjige povzročila propad malih knjigarn in povečanje cen knjig v naslednjih petih letih za 8 % več, kot povprečje ostalih cen. Na Norveškem nimajo takega zakona, ampak, sporazum o enotni ceni, ki pospešuje pluralnost knjižne ponudbe.

Ukinitev Zakona o enotni ceni knjige bi pomenila, da je knjižni trg prepuščen nevidni roki trga, zmanjšanje števila knjigarn, manjšo raznolikost in pestrost knjižnih naslovov in prevlade »best seller-ske« kulture. Ministrstvo za kulturo bi moralo opraviti celovito evalvacijo zakona in ga na tej osnovi novelirati, nikakor pa ne brez argumentov razveljaviti celoten zakon. Zagovornik ukinitve Zakona o enotni ceni knjige pa je dejal, da se je knjižna panoga od uveljavitve zakona skrčila, zakon koristi samo nekaterim in je škodljiv za končnega potrošnika.

Vabljeni so opozorili tudi na problematiko temeljnega mesečnega dohodka. Ta je za samozaposlene predviden v višini tisoč 100 evrov, za samozaposlene v kulturi pa le 700 evrov, saj se predvideva, da jim Ministrstvo za kulturo plačuje prispevke, a kot je bilo opozorjeno, teh prispevkov ne plačuje vsem. Izpostavljena je bila tudi potreba po ustanovitvi sklada z nepovratnimi sredstvi, iz katerega bi se financirale težave, ki na področju kulture nastajajo, za voljo epidemije. Kulturna panoga potrebuje tudi vavčerje za kulturo, s katerimi bi v letu 2021 spodbudili potrošnjo na področju kulture, tako približno, kot smo to storili pri turizmu.

V razpravi so predstavniki opozicijskih strank izrazili očitke Vladi, da vsak proti koronski zakon umesti kakšen člen, ki nima zveze z epidemijo. Navajali so tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki ugotavlja, da ni nobene povezave med petim proti koronskim paketom in deregulacijo cene knjige. S prenehanjem veljavnosti ZEKC, kot ga predvideva Predloga zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic Covid-19, je knjiga prepuščena trgu in je hkrati onemogočen razpis referenduma o njem. Gre za napad na knjigo in trajne sistemske posledice. Pripombe so se nanašale tudi na neenakomerno obravnavo samozaposlenih v kulturi, v primerjavi z drugimi samozaposlenimi. Opozorili so tudi na pripombe v mnenju Zakonodajno-pravne službe, k posameznim členom predloga zakona in odsotnost ministra za kulturo, pri tako zelo pomembni tematiki.

V nadaljevanju razprave so predstavili predloge amandmajev strank opozicije, ki so se nanašali – predloge amandmajev smo obravnavali, prvi se je nanašal na črtanje alineje v 127. členu predloga zakona, ki predpisuje prenehanje veljavnosti Zakona o enotni ceni knjige, drugi amandma se je nanašal na status samozaposlenih in plačilo temeljnega dohodka, ki naj bi bil enoten za vse, upoštevanje različnih statusov znotraj skupine samozaposlenih v kulturi in kot tretji amandma, je bil predlagan, uvedba tako imenovanega kulturnega bona v višini 50 evrov, ki bi ga bilo mogoče vnovčiti za obisk kulturnih storitev.

Predstavnica SMC je v razpravi povedala, da je možna začasna zamrznitev zakona, pozneje pa bi se, če bi se pokazala potreba, lahko lotili popravkov zakona ali njegove razveljavitve. Kot je še pojasnila, so v SMC pripravili paket amandmajev za sejo matičnega delovnega telesa, zato amandmaje opozicije niso podprli. Predstavniki koalicije so menili, da je korona prizadela tudi prodajo knjig, poleg tega, so mu mali založniki nasprotovali že prej in mu še vedno nasprotujejo. Zakon tudi onemogoča lastno cenovno politiko. Menijo, da bo prenehanje veljavnosti ZECK omogočila dvig bralne kulture, posameznik pa bo lahko za svoj denar kupil več za manjšo ceno. Ob zaključku pa nam je državna sekretarka povedala, da je glede Zakona o enotni ceni knjige potrebno ukrepati takoj, se pa ministrstvo strinja s predlogom, da se lahko člen popravi tako, da se izvajanje zakona za določeno obdobje zamrzne.

Glede temeljnega mesečnega dohodka je pojasnila, da je Ministrstvo za kulturo v prvi različici člen zapisalo tako, da je upošteval razliko v višini med tistimi, ki jim ministrstvo plačuje prispevke in tistimi, ki jim ne, a je pozneje prišlo do napake, na kar je ministrstvo že opozorilo. Tako da, res upamo, da bo ta napaka odpravljena. In težava pri bonih pa je po mnenju sekretarke njihova sledljivost pa tudi določitev kriterijev katerim kulturnim vsebinam bi lahko bili namenjeni. Poleg tega bi bili diskriminatorni do nekaterih panog, saj se določene dejavnosti lahko normalno izvajajo, druge pa ne. Odbor sam po sebi ni oblikoval amandmajev. Amandmaji opozicije pa niso bili izglasovani. Po končani razpravi sem kot predsednica odbora ugotovila, da se je naš odbor seznanil z vidika svojih pristojnosti kot zainteresirano delovno telo s predlogom Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic covida in tole poročilo pač smo pripravili za sejo.

Najlepša hvala za pozornost.