Hvala, gospa predsednica, za besedo.

Spoštovane poslanke in poslanci, vabljeni gostje!

Naša pristojna komisija je predlog zakona obravnavala prejšnji četrtek. Na seji smo imeli prisotne tudi predstavnike delodajalcev, delojemalcev, pa tudi strokovnih združenj, tako smo lahko opravili kakovostno razpravo o predlogu zakona in tudi podali nekaj predlogov.

Naj na začetku povem, da me veseli ali nas veseli, da v danes na mizo predloženih amandmajih tako koalicije kot opozicije se rešujejo nekateri problemi, na katere smo v razpravi opozorili, nekaj stvari je pa ostalo še odprtih, ampak danes na odboru je priložnost, da se tudi to popravi, pa bom potem nekaj teh navedel, ne bom pa tistih, ki ste jih uspeli z amandmaji izboljšati.

O socialnem dialogu je govoril že gospod minister. Tu so bili socialni partnerji precej kritični, in prav je, ne glede na to, da je to interventni zakon, da bi se vzelo dovolj časa in rešilo določena odprta vprašanja. Predvsem pa so socialni partnerji opozorili na večkratno spreminjanje posameznih besedil členov, ki so bila že predhodno dogovorjena ali pa celo enostransko spremenjena, in tu opozarjajo, da ni tekel ustrezen socialni dialog.

Kar se tiče javnega razpisa, so bili tu vsi deležniki, tudi člani komisije, izjemno kritični. Mnenja smo, da se na tem področju odpira možnost povečane privatizacije. Gre namreč tudi za to, da v času, v kakršnem smo, ko se nam povečuje število obolelih, ki jih zdravimo v javnih zdravstvenih zavodih, enostavno javni zdravstveni zavodi nimajo nobene možnosti, da opravljajo redni program, kaj šele da bi lahko kandidirali na razpisih, in da bo to zdaj prepuščeno zasebni iniciativi, ki bo, če se izrazim nekoliko svobodno, pobrala smetano, vsi veliki problemi pa bodo ostali na javnem zdravstvenem sistemu. Ob tem gre seveda tudi za neenakost v poslovanju. Zasebniki poslujejo po Zakonu o gospodarskih družbah, medtem ko javni zdravstveni zavodi so ujeti v veliko število predpisov, na nek način tudi prenormiranosti. Samo na področju plačevanja, zasebniki lahko plačujejo izvajalce preko espejev, medtem ko javni zdravstveni zavodi tega nikakor ne morejo narediti in so dani pod vse ostale dajatve, zato s tega vidika razpis ne more omogočiti enakopravnega sodelovanja. Prav tako zasebni izvajalci imajo zelo malo redno zaposlenih, ti v glavnem prihajajo iz javnih zdravstvenih zavodov, ki jim nudijo osnovno socialno zaščito, plačevanje odsotnosti, bolniške, izobraževanje, izpopolnjevanje, tega seveda tisti, ki to delovno silo najema, nima in tu lahko ustvarja presežke v obsegu.

Prav tako je bilo postavljeno vprašanje, kaj bo s prebivalci, ki pa niso vključeni v shemo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, bodo ti tudi lahko koristili, glede na to, da se predvideva financiranje ravno iz teh sredstev.

Kar se tiče čakalnih dob oziroma seznama storitev, ki se bodo izvajale, je nekoliko nenavadno. Poslušamo, da ne vemo, kakšne čakalne dobe imamo trenutno, kje so se povečale, kje so se zmanjšale, zato se nam zdi, da bo minister arbitrarno odredil, katere storitve se bodo izvajale, da bi to morala kljub vsemu narediti medicinska stroka, ki jo predstavlja Zdravstveni svet Republike Slovenije.

Predlagali smo nekaj sprememb, kot sem rekel, ki so bile upoštevane, vsekakor pa ostaja odprto dodatno nagrajevanje zaposlenih, izpostavljenih okužbam s covidom-19. Tu smo si vsi enotni, da ta dodatek v višini 20 % ne odseva stopnje izpostavljenosti ali pa nekega odmerka za rizičnost dela, in zato bi bilo prav, da je ta dodatek najmanj v višini 65 %. Prav tako bo potrebno doreči natančnejša merila za izvedbo nagrajevanja delovne uspešnosti, kajti to je zdaj zelo arbitrarno prepuščeno posameznemu direktorju posameznega zavoda in to bo sprožalo kar precejšnje probleme potem v zavodih, ko bo do teh izplačil prihajalo.

Kar se tiče razporejanja zaposlenih, nam mora biti jasno, da se ta člen navezuje predvsem na medicinske sestre, zdravstvene tehnike, bolničarje, negovalce, kajti zdravnikov zaradi njihove specializacije, ozko usmerjene specializacije na podlagi tega zakona, razen morda zdravnikov družinske medicine, ni možno prerazporejati v noben drug zavod, kjer bodo te potrebe, govorimo o potrebah zdravljenja pacientov s covidom-19. Prav tako bi moralo biti ohranjeno, da poda zaposleni soglasje k tej prerazporeditvi. Gre namreč za to, da so naši zaposleni, ki delajo v teh pogojih, že tako preobremenjeni, tako fizično kot psihično, in odrejanje prehoda k drugemu delodajalcu bi vendar moralo biti narejeno na način, da se delavec s tem tudi strinja. Prepričani smo, da bi z ustrezno finančno podporo ali stimulacijo dosegli boljše učinke, kot jih bomo dosegli z odrejanjem in pošiljanjem ljudi na druga delovišča.

Kar se tiče zagotavljanja sredstev zaradi izpada programa, je lepo dopolnjeno, da se bo upošteval tudi izpad kadra, ki ga imamo v zdravstvenem sistemu, vendar tu manjkajo nekateri zavodi. Namreč, sredstva naj bi bila dodeljena samo javnim zdravstvenim zavodom, ki so aktivirani za sprejem pacientov obolelih za Covid-19. Tu izpadejo vse psihiatrične bolnišnice, vse porodnišnice in tu se jih postavlja v neenak položaj, kajti te bolnišnice pa morajo obravnavati svoje specifične paciente. Paciente, ki rabijo psihiatrično pomoč, pač ne moremo nameščati v splošne bolnišnice, prav tako ne moremo porodnic pošiljati v splošne bolnišnice, tako da, predlagam, da se v tem delu to dopolni, da pač vsi zavodi, ki zdravijo Covid paciente.

Pozdravljamo tudi to, da bo zdaj cepljenje zoper sezonsko gripo brezplačno za vse. To je en izmed najboljših možnih ukrepov in z ustrezno animacijo bomo seveda dosegli tudi visoko »precepljenost« prebivalstva.

Spoštovana gospa predsednica, spoštovani poslanke, poslanci, to je en kratek povzetek našega mnenja. Prepričan sem, da bo skozi današnjo razpravo in odločanje, ta zakon še izboljšan.

Hvala.