Hvala lepa za vabilo in hvala lepa poslancem, da ste prepoznali ta problem in da ste ga pripeljali v ta prostor.

Jaz upam, da ga bomo zdaj pa resnično rešili. Prvo bi jaz opozoril na dve stvari. Prvo je, da je generalna skupščina združenih narodov leta 2010 opredelila pravico do vode, do pitne vode, kot temeljno človeško pravico. To sodi v nabor temeljnih človekovih pravic. Drugo pa je, da je Slovenja leta 2016 nesla nov člen v Ustavo, ki določa, da ima vsakdo pravico do pitne vode. Predvsem je poudarek na pitni. In da so vodni viri javno dobro v upravljanju države ter da služijo prednostni in trajnostni oskrbi prebivalstva.

Mi kot inštitut, predvsem ščitimo javno zdravje ljudi in seveda tudi javno zdravje vseh prebivalcev Anhovega, ki so bili soočeni lahko rečem z eno največjih katastrof v Evropi na področju pitne vode. To morate vedeti. Če greste gledati literaturo, boste zelo težko našli takšne primere, da pride do vdora vode, odpadne vode, visoko toksične vode v vodovodni sistem. Kot prvo naj poudarim, da kljub naši zahtevi, da nam občina Kanal ob Soči pošlje jasno sporočilo, kdo je lastnik in kdo upravljalec vodnega vira in tudi celotnega sistema, ki pripelje vodo do uporabnika, do končne pipe, da danes še nismo dobili te informacije. Po neuradnih virih od nevladnikov in tako Italije, naj bi bil lastnik vodarne in črpališča dveh črpališč salonit Anhovo. Torej je tako črpališče, kot tudi vodarna v lasti zasebnega kapitala. Podjetja, ki lahko gre v stečaj in v stečajni masi se lahko v nekem trenutku znajde tako vodarna, kot tudi črpališče, če to drži, kar so nam povedali krajani.

Kaj pomeni pitna voda? Pitna voda pomeni, da ne vsebuje mikroorganizmov in parazitov in njihovih razvojnih oblik v številu, ki lahko predstavlja nevarnost za zdravje ljudi. In da ne vsebuje snovi v koncentracijah, ki same ali skupaj z drugimi snovmi lahko predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi. zdaj pa potek dogodkov. Jaz moram reči, da je bilo to eno prvih mojih preizkušenj na mestu direktorja in v zvezi z okoljem je zelo resnih. Če gremo po zaporedju. 24. julija so ljudje ob 7.30 uri opazili, da iz pip teče sivorjava peneča in smrdeča se voda. Ob 9.30 so prišli na to mesto strokovnjaki, ki so izmerili, da je Ph enormno visok, 12. Nato je bila dobava vode za nekaj ur prekinjena. Potem so napako na čistilni napravi, iz katere so zelo hitro ugotovili, da je pritekla, sanirali in po 15. uri so sporočili prebivalcem, da naj izpirajo hišne sisteme in nato jo lahko uporabljajo, če jo prekuhavajo. Naj poudarim, da je to prekuhavanje popolnoma napačen ukrep. Prekuhavate takrat, kadar imate mikrobiološke elemente notri, da jih uničite s prekuhavanjem. Kemijskih elementov pa žal ne morete s prekuhavanjem uničiti.

Torej kasneje jaz ne vem ali je občina ali upravljalec, če je vzel kakšen vzorec, nam so krajani odstopili vzorec, ki so ga ohranili v hladilniku in smo v tem, bom navedel samo tri parametre, smo našli tudi še druge, ampak recimo da boste videli kakšna je ta dimenzija problematična. Našli smo visoko osebnost kancerogenega šest valentnega kroma. Vrednost je bila 8,6-krat povečana glede na normative. Gre za kancerogeno snov in veste da je ta dolina že veliko plačala zaradi kancerogene snovi azbesta. Potem je bila visoka vrednost sulfatov, petkrat večja, kot bi smela biti in železa 7,5-krat večja.

Torej ne glede na to, da so ljudje to vodo potem pet dni pili, jo prekuhavali in v dobri veri, da je s tem agens temeljna substanca odstranjena, so jo prekuhavali tako rekoč od 27. do 29. julija, ko so prišli novi ukrepi. Torej mi nimamo podatka ali je upravljalec tudi vodovoda naredil analize o onesnaženju in tudi se postavlja vprašanje, zakaj ob tako hudem onesnaženju, če ni naredil analize, zakaj je ni naredil. V sredo 29. julija, je potem bilo na občinski strani objavljena prepoved uporabe vode iz vodovoda, tudi če jo prekuhavajo za pitne namene. Torej ljudje so vse do tega dne pili očitno onesnaženo vodo. Pitno vodo so imeli do 29. julija, dalje v cisterni, ki jo je upravljalo gasilsko društvo, lokalno.

Ampak 2. avgusta je bila voda, ki so jo gasilci natočili v Desklah in jo pripeljali v cisterni tudi onesnažena. Zato so šli gasilci nazaj, sprali cisterno, natočili vodo iz drugega vodovodnega sistema, ampak žal tudi analize te vode, ki je bila v cisterni nimamo. 10. avgusta občina sporoči, da so analize vode v redu, in da se sedaj posvetuje z nami, kako naprej. zaprosili so nas za mnenje in mi smo z dopisom dne, 12. avgusta opozorili, da smo ugotovili, da niso vzorčili pri uporabnikih hiš, to se pravi na pipi. Zahtevali smo dokazila, da so bile okvare odpravljene, tako da se omenjeni dogodek ne more nikoli več ponoviti, ampak res nikoli več, naložili smo jim ponovno izpiranje celotnega vodovodnega sistema, vse do hišnih pip in hkrati smo jim naročili, da morajo testirati vodo na kemijske parametre.

Dne 12. avgusta smo bili potem na terenu v občini, v Kanalu ob Soči in tudi na sestanku na občini. Naše ugotovitve. Iz tega sestanka pa seveda dolgo, jaz jih bom na kratko naštel.s Prvo onesnaževalec podjetje Eternit je podal izjavo, da sem delal napako. Upravljavec je izvedel izpiranje sistema, pa smo mu naročili. Upravljavec je testiral vodo, ki je dosegla parametre pitne vode. Potem smo ugotovili dodatno, da je iz podjetja Salonit prišlo 30. 7. do odtekanja olja iz okvarjenega lovilca olj, ki je neposredno nad črpališčem za vodo. Vzdrževalec sicer trdi, da ni prišlo do onesnaženja pitne vode, vendar pa, da bi to lahko potrdil, zopet nimamo nobenega testa, ne izvida. Potem smo ugotovili, da je glavni cevovod za pitno vodo se nahaja na industrijskem območju, teče čez industrijsko območje in vzdrževalec vodovoda nima služnostnega dostopa do trase in ne more nadzirati tega dela vodovoda. Torej imamo del vodovoda, ki je popolno »out of the control«. Voda naj bi v vodarno prihajala iz dveh črpališč. Eno je neposredno pod mostom, drugo je v Kanalu. Ampak kasneje, ko smo malce bolj vrtali v zadevo, smo ugotovili, da dejansko delujejo samo tehnološko črpališče, tisto črpališče, ki črpa tehnološko vodo v ta velik rezervoar pri vodarni. Da je pa črpalka v Kanalu, ki je črpala vodo, pitno vodo za to se pravi na vodarno pokvarjena že dalj časa in da je še zmeraj niso popravili.

Potem nas je zelo zmotilo. Torej, če razumete, ljudje so vsa ta, ves ta čas imeli v bistvu tehnološko vodo, ki so jo peljali preko vodarne in na koncu so jo pač spremenili za postopke v vodarni v pitno vodo. Potem nas je zelo zmotilo, da je temperatura vode v vodovodnem sistemu na izlivkah bila 26 stopinj. Soča veste, da nima 26. Pa če se greste kopati, veste, da ni ravno topla. In nam ni jasno, še danes ne, kje se ta voda segreje. Ali se morda segreje, hipoteza je, da se segreje takrat, ko gre čez industrijsko območje. Po našem mnenju z vidika količine porabe vode na tem območju in potreb uporabnikov, vodarna ni usklajena s karakteristikami surove vode iz Soče. Ta vodarna preprosto povedano, ne zmore prefiltrirati in bom rekel prečistiti vode v taki količini, kot jo prebivalci potrebujejo, da bi bila ta voda res taka, kot mora biti.

Zaradi motnosti vode, ki je zelo pogost pojav in zaradi nje tudi velikokrat naročijo prekuhavanje vode, imamo tudi, je tudi dezinfekcija te vode zaradi delcev, ki so v vodi bolj neučinkovita. In poleg tega smo tudi klostridij našli in tako naprej, ampak ne bi šel v te podrobnosti.

Zdaj mi kot inštitut smo zaradi dolgoletnih težav s pitno vodo, ki se dogaja v tem območju presenečeni, da upravljavec in občina ne razmišljata o kakšnih boljših variantah za ureditev tega območja. Potem smo, ko smo vse to preštudirali zelo natančno, smo dali, smo predlagali občini naslednje ukrepe oziroma naloge. Prvo želimo, da sodno zapriseženi izvedenec opravi pregled sanacije okvare v tovarni, kajti situacija je preveč resna, da bi zaupali tistemu, ki je naredil, bom rekel napako. Verjamemo, da je internet to naredil, ampak želimo imeti dejansko elaborat, iz katerega bo jasno, da je sanacija dokončna in da ne dopušča dodatnih napak, kajti ponovitve si niti približno ne smemo več privoščiti.

Drugo, da naj se nemudoma vzpostavi črpalka v rovu, da bo delujoča in se neha uporabljati tehnološko vodo za pripravo pitne vode, ki se črpa v neposredni bližini iztokov iz salonita, kar je seveda že samo po sebi rizično, ker se lahko ta črpališče onesnaži s temi iztoki. Potem naj se preverjajo, so pri izpiranju izpirali tudi hidrante, potem izpostavi naj se za določen čas opazovani monitoring pitne vode, želimo da ne reskiramo še enkrat in da nekaj časa vzporedno merimo kaj se dejansko dogaja. Intenzivno merimo kaj se dogaja s to vodo. Potem želimo vedeti kakšne so meritve odpadne vode iz lesonita. Kajti mi ne vemo kaj ta voda iz lesonita, ki prihaja, kaj vsebuje in s čim ona onesnažuje ta tehnološko črpališče, iz katerega se v tem trenutku, zdaj mogoče so že popravili črpalko, ampak iz katerega se je črpala voda za pitno vodo.

Seveda to tudi želimo imeti izjavo nekega sodno zapriseženega izvedenca, ki bo povedal kaj dejansko je s temi oljnimi filtri v salonitu, ali so nevarni, ali so problematični, ali jih je treba zamenjati, ali je treba drugo tehnologijo pripeljati, karkoli. Potem priporočamo, da se pridobi služnost za nemoten dostop do glavnega cevovoda, ki prečka industrijsko območje salonita Anhovo, da bodo upravljalci lahko nadzirali tudi ta del vodovoda. Potem predlagamo tudi, da se naredi celovit plan sanacije vodovoda in seveda predlagano tudi zamenjavo salonitnih cevi.

Potem naj se razišče vse možne vzroke za povišano temperaturo pitne vode na pipah do 25 stopinj celzija. Pa želimo, da smo vključeni v postopek nadaljnjega sprejemanja strateških odločitev za zagotavljanje varnosti vodooskrbe prebivalcev. Želimo tudi, da se pripravi poročilo o onesnaženi vodi 31. avgusta do 2. septembra, ko so ljudje dobivali na svoje pipe rjavo vodo, motno vodo in tako naprej. Zakaj je do tega prišlo? Nevladniki so mi povedali, da je prišlo verjetno do odpovedi elektrike in da so vodo direktno črpali iz Soče in jo pošiljali v vodovodni oskrbni sistem. Ne vem, če je to res. To informacijo sem povedal kje sem jo dobil.

Mi smo tudi to analizo vode naredili in smo dobili zelo visoko koncentracijo aluminija v vodi. Zdaj po našem mnenju je sanacija vodarne ali pa razmislek v drugem vidu vode nujen v tem trenutku in da se je treba tukaj ustaviti in reči ali smo sposobni to vodarno usposobiti do tiste mere, da bo lahko varna za oskrbovanje teh ljudi ali pa poiščemo drugi vir pitne vode, saj je ni tako malo tam okoli verjetno, da se ljudem dejansko pripelje na pipe pitno vodo.

Zdaj, na koncu bi rad poudaril, da govorimo danes o ustavni pravici teh ljudi. Ob tem moramo vedeti, da smo bili priča enemu najbolj nevarnih vdorov odpadne vode v vodovodni sistem. Zelo malo je tega. Da mora biti sanacija vodooskrbe celovita, za krajane varna in dolgoročno planirana in v rokah javnih inštitucij, ne privatnega kapitala. Torej gre za to, da je treba dejansko v tem primeru se dol usesti, se resno pomeniti in potemss, ko bomo vedeli pri čem smo, potem moramo oceniti ali je tveganje ob vseh teh ukrepih, ki jih bo pač upravljavec naredil še tako minorno, da lahko imenujemo to vodo pitno in da bi jo ljudje za rezervo uporabljali, ampak mi v tem trenutku zaradi tega, ker na večina teh vprašanj pa sugestij, ki sem vam jih zdaj na koncu povedal, nismo dobili še nobenega odgovora. Nas verjetno razumete, da v takem okolju in v takih pogojih ne smemo in ne moremo dati kakršnihkoli dovoljenj, da bi se ta voda uporabljala v pitne namene in da bi ljudje prali solato in tako naprej s to vodo. Ne moremo, ker nam stroka tega ne dovoljuje in mi bomo sledili stroki in bomo šele takrat dali zeleno luč, kadar bodo vse stvari zagotavljale, da ljudem v tem kraju ne bo ta voda škodovala. Jaz upam, da to razumete in moj poziv je, da s skupnimi močmi skušamo sanirati to, kar se leta in leta, kar dam zelo prav gospodu Bandelliju, leta in leta ni saniralo in ni uredilo in da ni sprejemljivo, da ti ljudje, ki tam živijo, še naprej to prenašajo.

Iz zdravstvenega vidika mi ne bomo dali nikoli dovoljenja za kaj takega.

Toliko. Hvala lepa.