Predsednica, hvala za besedo. Lepo pozdravljeni.

Zakon o enotni ceni knjige je bil sprejet 30. januarja 2014 in objavljen v Uradnem listu 11. 2. 2014. njegovi osrednji cilji so bili, kot je zapisano v 1. členu, zagotavljanje enotnega osnovnega tržnega pogoja za dostopnost široke ponudbe knjig. Prav tako so bila opredeljena glavna načela tega zakona: zaščita slovenske knjige kot javne dobrine, načelo maksimalne in enakopravne dostopnosti slovenske knjige za vse končne kupce na celotnem ozemlju Republike Slovenije, potem načelo enakosti kupcev knjig tako, da bodo v obdobju, ki ga predpisuje zakon, lahko kupili določen knjižni naslov po enaki ceni, načelo prirejenosti interesov vseh deležnikov v knjižni verigi. V bistvu pa je ta zakon predvsem njegov temelj, da je enotna cena knjige določena za obdobje 6-ih mesecev in da založnik v času trajanja enotne cene knjige lahko to ceno zniža na celotnem ozemlju Slovenije, torej določi popuste, samo v primeru za naročilo cele zbirke ali serije, za naročil in plačilo pred izidom – prednaročilu, na predstavitvenih dogodkih določene knjige, to so sejmi, literarne konference in podobno, in to do vključno 20 %. Ta zakon pa se, poudarjam, ne uporablja pri prodaji uvoženih knjig v tujem jeziku ali nadomestnih izvodov. Cilj tega zakona, argumentacija, ko je bil predlagan, je bil v tem, da doseže čim večjo prodajo knjig in da zagotovi nekako tudi, tako knjigotržcem kot založnikom, rast, možnost za rast založništva in knjigotrštva. To je jasno opisno v argumentaciji ob predlogu, kjer piše, da je, navajam, »poglavitni namen priprave novega zakona o enotni ceni knjige oblikovati normativni akt, ki bo na eni strani regulator in stabilizator slovenskega knjižnega trga, na drugi strani pa ne bo dušil komercialnih pobud in prodajnih inovacij udeležencev v knjižni verigi«. Prav tako je bilo jasno v argumentaciji napisano, da mora Zakon o enotni ceni knjige, navajam, »na dolgi rok prinesti pozitivne posledice za vse člene knjižne verige«. Med posebnimi pobudami oziroma poudarki, ki so bili izpostavljeni v obravnavi, je bil tudi ta, da založnike spodbuja k temu, da definirajo neke skupne naloge, denimo portal knjige na trgu, saj smo ena redkih evropskih držav, ki tega ne posedujemo, kar je slabo tako za bralce in kupce knjig kot za založniško stroko.

Osnutek zakona o knjigi je bil s strani Ministrstva za kulturo posredovan v javno razpravo dne 10. 7. 2013. Rok za posredovanje pripomb, ki je bil sprva določen 5. 9. 2013, je bil potem podaljšan do 16. 9. 2013 zaradi izrednega zanimanja splošne in strokovne javnosti in zaradi zasledovanja načela odprtosti javne uprave ter transparentnosti postopkov. Takrat je minister za kulturo, pristojni minister za kulturo med drugim predstavil prispele pripombe na osnutek zakona in poudaril, da bo ministrstvo preverilo in po potrebi ponovno določilo definicije knjige, način prijavljanja izdane knjige, da bo ponovno preverilo tudi prag glede nakupov na letni ravni, ki ga osnutek zakona določa za knjižne klube, da bo ponovno preverilo časovni prag za izjeme pri slabše prodajanih knjigah, pri katerih določila o enotni ceni knjige ne bodo veljala. Osnutek zakona je bil pripravljen na pobudo Odbora za pripravo Zakona o enotni ceni knjige pri Gospodarski zbornici Slovenije. Ta je 11. 9. na svoji seji, upravni odbor je na svoji seji ugotovil, da je potrebno z vso resnostjo pristopiti k aktivnostim za pripravo in sprejem. Do predloga zakona se je takrat pozitivno opredelil Nacionalni svet za kulturo, v okviru postopka javne obravnave pa je prispelo 42 odzivov, ki so bili zelo različni. Med tistimi, ki so bili podporniki tega zakona, so bili predvsem predstavniki knjigotržcev, med tem, ko je navedeno, da so izrecno, da štirje založniki predlogu izrecno nasprotujejo.

Pri prikazu ureditve v drugih pravnih sistemih se je sklicevalo pri pripravi tega zakona na Nemčijo, Francijo in Nizozemsko, da imajo tudi na podoben način urejene te odnose. Vendar če pogledamo samo odziv Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence glede predloga zakona, ki ga je sprejela Vlada, lahko preberemo sledeče: »navkljub nasprotovanju agencije je Vlada Republike Slovenije dne 14. 11. 2013 sprejela predlog Zakona o enotni ceni knjige. Določanje fiksnih cen, še posebej če tak ukrep vsebuje določanje minimalne cene, je ena izmed najbolj občutljivih tem v konkurenčnem pravu, ker lahko privedejo do najhujših kršitev oziroma negativnih učinkov na trgu. Z vidika konkurenčnega prava se določanje obveznih enotnih cen, kot je predvideno v predlogu Zakona o knjigi, šteje za omejevanje trga. Podjetja na trgu prodaje knjig končnemu kupcu ne morejo svobodno nastopati na tem trgu, saj so omejena s ključnim faktorjem prodaje, tj. s cenami oziroma maržami za nadaljnjo prodajo proizvodov. Na dolgi rok lahko takšno delovanje trga privede do vzdrževanja subjektov na trgu, ki neučinkoviti, saj med njimi ni konkurence. Glavni učinek na dolgi rok takšne cenovne politike pa je dvig cene za potrošnike oziroma izničenje učinkov prodaje proizvoda. Agencija poudarja, da ne nasprotuje predlagani ureditvi, če jo je mogoče utemeljiti z varovanjem javnega interesa, ocenjuje pa, da se želeni javni interes doseže na druge načine, ki v manjši meri posegajo v tržne razmere«. Pri tem so se sklicevali tudi na Ustavo Republike Slovenije. Takole so zapisali: »Ustava Republike Slovenije tudi izrecno določa, da se gospodarska dejavnost ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo. S tem je vzpostavljena pravna ureditev, po kateri je dopustna omejitev svobodne gospodarske pobude. Najmanj, kar bi moral predlagatelj storiti, je, da uvedbo nove omejitve glede določanja cene na trgu ustrezno obrazloži. Agencija tako meni, da trenutni predlog Zakona o enotni ceni knjige prekomerno posega tako na učinkovito konkurenco na trgu kot tudi v svobodno gospodarsko pobudo udeležencev na trgu«.

Sprejem zakona je kmalu sprožil tudi odzive v medijih. Ob sprejemu je bilo izrecno v medijih zapisano sledeče: »veletrgovci tako založnikov ne bodo več stisnili v kot«, to je bilo zapisano v Mladini, »ne bodo več stisnili v kot, zato naj bi ti s sredstvi, zbranimi s prodajno knjižnih uspešnic, financirali tržno manj zanimive, a kakovostnejše izdaje«. In posebej poudarjam, »ukrep naj bi knjige pocenil«. Prav tako je bila razprava na Pop TV 8. 10. 2013, kjer so jasno navajali stališča različnih založnikov. V Mladinski knjigi se jim zdi predlagani zakon nujno potreben, da bi založništvo in knjigotrštvo še naprej kljubovalo neprijaznim razmeram na trgu. Prepričani so, da zakon ne škoduje nikomur, ki želi na knjižnem trgu delovati. Nasprotno direktor in odgovorni urednik Gospodarskega vestnika založbe GV Boštjan Koritnik se ne strinja. So največja založba pravne literature v Sloveniji, ki nudijo velike popuste za študente. Predvideva, da bo manj naklad in več fotokopiranja s strani študentov. Direktorica založbe Obzorja Nevenka Rihtar Peče meni, da zakon ni potreben: »knjiga pri nas nima nobenega posebnega statusa, zato morajo založniki tako in tako preživeti na trgu. tako je vsak založnik razvil svoj koncept trženja, ki ga je seveda prilagodil zvrsti, ki jih prodaja«. Na Planet TV je bila izjava urednika Mrvarja, urednika Učil, sledeča: »konkretno Mladinska knjiga je postavila svojega človeka na gospodarsko zbornico. A ne, oni so pač zdaj pripravili ta osnutek in pač upajo, da bo šel skozi, da bi nam malo zvezali roke«. Radio Študent: »kaj lahko predpis sploh spremeni? Bralnih navad gotovo ne. Je dejstvo, da že vrsto let knjige kupujemo po ceni, ki je odtisnjena na platnici«. Med tem, ko eden od nasprotnikov novega Zakona o enotni ceni knjige Rok Zavrtanik kot neprimerne ocenjuje izjeme, ker ne upoštevajo denimo knjižnih klubov založb. Obenem navaja, da so bili založniki pri oblikovanju zakona odrinjeni. Razprava je potekala tudi v okviru LUD Literatura, kjer so se namesto tega zakona zavzemali za odpravo oziroma ukinitev DDV – v tem času vemo, da se je zmanjšal na 5 %. Prav tako so bile narejene analize branja, ki so pokazale, da seveda bralna kultura in pismenost upada, zato je bilo veliko pričakovanje, da bo ta zakon prinesel določene spodbude k razvoju tega področja. Tako je bila recimo potem tudi razprava na Delu 27. 11. 2019, kjer je Samo Rugelj poudarjal problem prodaje knjig izključno v knjigarnah po enotni ceni knjige. Navedel je, da se knjigarne vse bolj posvečajo drugim, neknjižnim prodajnim programom in navrgel, da Zakon o enotni ceni knjige založnikom brez knjigarn ni pomagal. »Še bolj zanimivo je«, je dejal, »da je evalvacija učinkov tega zakona javnost ni videla od sprejetja zakona dalje, čeprav je bilo sprejeto, da bo ta evalvacija narejena«.