Tako, hvala lepa za besedo.

V bistvu okolje predstavlja toliko izzivov, toliko kot je v njem deležnikov in ti izzivi so zato tudi tako pestri in zahtevni, ker je potrebno v njem usklajevati različne interese, različne potrebe in tudi različne poglede kako k tem stvarem pristopiti. Lahko se strinjamo, Slovenija ima 38 % svojega teritorija pod neke vrste zaščito Natura 2000, potem so pa še druga varovalni režimi, kot na primer ekološko pomembno območje in tako dalje. Tako, da če pogledamo, bom rekel na naravovarstveni atlas Republike Slovenije, bomo videli, da se v bistvu takšna območja prekrivajo, izmenjujejo. Ko se konča eno, se začne drugo.

In seveda to v praksi pomenijo določene težave pri izvajanju ekonomskih interesov. Mi naravi in okolja v bistvu ne moremo gledati samo v smislu okoljske funkcije, ampak ima tudi v bistvu ekonomsko funkcijo in mora ljudem omogočiti, v bistvu priložnost in možnost za razvoj in obstanek. Jaz teh varovalnih območij zato tudi ne vidim, kot nekaj, kar bi v bistvu razvoj omejevalo ali preprečevalo, ampak v bistvu kot izziv. Je pa seveda v tem smislu potrebno vse te interese, vse te deležnike ustrezno in enakomerno, enakovredno obravnavati. In tudi ne enega postavljati nad drugega. To se pa pri nas v prostoru dogaja. Imamo določene skupine, ki si na primer jemljejo izključno pravico, da samo oni ščitijo in varujejo okolje, na druge pa kažejo s prstom kot v bistvu nekega, ki hoče se na račun okolja mastit. Se pa moramo zavedati, da so potrebe v prostoru različne in da v bistvu morajo biti vse te ustrezno zadovoljene in zavarovane, obe zadevi, torej morajo biti zavarovane in zadovoljene.

To lahko naredimo samo z enim dialogom. Jaz bi tu v bistvu opozoril tudi na sredstva, ki jih bomo dobili za transformiranje premogovnih regij. Jaz si želim, da bo ta načrt, ki se pripravlja in sredstva, ki so temu namenjena, ustvaril nova delovna mesta, da bomo lahko opustili v bližnji prihodnosti fosilno proizvodnjo električne energije in rudarjenja. Da se ne bo ponovila napaka, kot se je zgodila v Zasavju, ko so bila namenjena sredstva za transformacijo in zapiranje rudnikov, pa se na primer regija ni transformirana. Bila so namenjena velika sredstva. Regija se ni transformirala, še več, kljub temu, da smo imeli jasno začrtano strategijo, se je po drugi strani delalo vse, da bi se odprl nov rudnik v Brnici.

Pravim, takšne napake v tej luči ne smemo ponoviti, ker se je to izkazalo kot katastrofa, za regijo, za delovna mesta in v bistvu škoda je pa dvojna. Torej v bistvu denar smo porabili, ljudem pa država ni omogočila ene normalne ali pa svetlejše prihodnosti. Sam, kot sem že prej povedal, območja Natura ne vidim, kot nekaj, kar bi omejevalo razvojne priložnosti gospodarstva. Bi pa želel, da ko se na primer, bom zelo konkretno povedal, ko se na primer na Muri izvajajo ukrepi, zdaj vemo da je bil za to območje, da so bila podeljena za en razvojni projekt bio Mura razvojna sredstva, mislim, da več milijonov evrov, da so v to vključeni vsi deležniki, ki jim je bila podeljena pravica upravljanja s tem prostorom. To se danes, v tem primeru ni zgodilo. In če se bodo takšne stvari dogajale, potem pomeni, da eni interesi ali pa ene pravice, ki so bile podeljene na teh območjih ne bodo izvajane ali pa so preslišane.

Tako, da v bistvu tukaj apeliram na ministrstvo in na vlado, da ko na primer ta sredstva podeljuje, da poskrbi, da bodo pri upravljanju vseh teh zadev, vključeni vsi deležniki. Ne pa da so eni izključeni. Jaz seveda pozdravljam vse te načrte Evropske unije. Jaz želim, da jim mi tudi kot država prisluhnemo in da se uspešno nekako borimo proti tem podnebnim spremembam in da tudi v bistvu nekako pripomoremo k biotski raznovrstnosti. Tudi to prepoznamo kot eno priložnost za razvoj turizma.

Hvala lepa.