Hvala za besedo, predsedujoči. Lep pozdrav vsem skupaj.

Seveda uvodoma bom rekel, Socialni demokrati podpiramo evropski podnebni zakon, tudi iz razloga, ker politična afiliacija, ki ji pripadamo je nekako pobudnik teh zadev v Evropskem parlamentu. Pa da ne bom predolg. Priznam pa da imam in imamo neko težavo. A veste, med tem, kaj je ubesedovala zdaj gospa državna sekretarka, s čimer se v veliki meri strinjam in s tem, kar je pretekli petek ubesedoval predsednik vlade, na vrhu EU v Bruslju. Citiram: “Razglasitev 38 % ozemlja Slovenije za področje Nature 2000 je bila strel v koleno.” Konec citata. Gremo dalje. Slovenija se je v preteklosti prištevala med podnebno ambiciozne države. Tokrat se nismo pridružili 11-im članicam EU. Da jih navedem. Nizozemska, Danska, Estonija, Finska, Francija, Irska, Latvija, Luksemburg, Portugalska, Španija in Švedska.

Mimogrede doktor Logar se je službeno zdaj nekako zadrževal v Baltskih državah, pa tudi nisem videl iz tistih povzetkov njegovih pogovorov, da bi to bila neka ključna zadeva. Skratka, ni se pridružila podnebno ambiciozni enajsterici. Evo še fuzbalsko, še predsedujočim bo to všeč, čeprav imamo največ zaščitenih območij in komentar Janše, citiram: “S podpisi raznih izjav, kjer se zavežeš k visokim ciljem, hkrati pa držiš figo v žepu in pričakuješ, da jih bodo drugi dosegli, se mi ne bomo ukvarjali.” Konec citata. Mislim 114. člen Ustave zelo jasno piše, kaj naj bi počel predsednik vlade. Ampak tukaj imamo eno zelo resno diskrepanco. Tudi če bi hotel razumeti početje predsednika vlade v luči nekih pogajalskih izhodišč se mi zdi, da bi po Hansu Morgenthau moralo biti to dosti bolj diplomatsko, če se tako izrazim.

Veste vi, gospa država sekretarka pravite, pošiljamo močne politične signale verzu sto, kar so citati. Zdaj je pa neka težava, to pa lahko odkrito priznam, da se mi s to Naturo 2000 nismo kaj dosti ukvarjali. Tudi s TNP-jem se kaj dosti ne ukvarjamo. Naredili smo TNP, potem se pa kregamo, na kateri strani Vršiča bo centrala tega TNP-ja. To bi človek pričakoval, da ima nek soroden režim, vsaj še Pohorje, pa še kaj. Mi smo se ukvarjali na ta način, kot je lepo izpostavljam, gospa državna sekretarka, da je to v bistvu bogastvo Slovenije, na katerem bi tudi mogli graditi turizem. Odkrito povedano, bral sem tistih 299 strani tega, kar je bila Černačeva ekipa zadolžena, da pošlje v Bruselj. Je še neka draft verzija, res je. Tudi tam se ne vidi neka ta naša ambicioznost in zavedanje bogastva, ki ga imamo. Tam so neka malo bolj obča mesta. Po eni strani bomo kao razvijali zeleno, to se nauči ubesedovati, še najmanj talentiran politik, pa ne mislim tukaj na Janšo, da ne bo pomote.

Sočasno imamo pa potem velike težave z izvedbenostjo tega. Tam potem greste brati, ti pa mi smo za zeleno, na tem bomo razvijali turizem, ah, potem bomo pa s temi penezi zgradili šestpasovnico okoli Ljubljane, čeprav smo imeli zmagovalca prvi dve mesti na Touru, bomo pa zgradili samo slabih 15 kilometrov kolesarskih poti v Prekmurju. A veste, zgolj nek tak primer. Progo proti Kočevju in kočevski Ribnici, kjer imamo neko izrazito biotsko pestrost tudi zaščiteno območja. Mislim, to je za Guinnessovo knjigo. Pa še tam se bo v Grosuplju prestopalo pa zgubljalo čas, da bodo ljudje rekli, ah zakaj bi pa jaz šel na vlak, saj to je preveč počasi, / nerazumljivo/ se z avtom trajbam v Ljubljano. A veste, to so neke zadeve, ki jih je treba resno nasloviti.

Potem imate, če gledam zakonodajo, energetsko področje je eno redkih področij, ker imamo en zakon obsežen, ki pokriva neko področje. Ni se to razdrobili na dva, tri, štiri zakone, potem še podzakonski akti, da je potem še večja možnost za luknje pa šlamastiko. Zdaj slišim nekako vladne, da je to preobsežno, da je to nepregledno in se bojim, da bomo dobili še tukaj neko veliko šlamastiko, pa tam že 2015 bi morali imeti nacionalni energetski koncept, pa kot vem, se še vedno paca, kar spet nekomu odgovarja.

Skratka, neka velika figa v žepu in verjetno je zelo nezahvalno biti ne nekih sekretarskih položajih in hoditi v Bruselj na te sestanke, če te potem, dejansko tisti prvi med enakimi, ki bi moral to zeleno zastavo Slovenije biotske pestrosti vihrati. Podobno kot Pahor vihra na kakšnih športnih prireditvah, te pa sklofta. Če rečem, da sem zgrožen, sled tega sem zelo vljuden v izrekanju. In da ne bom predolg. Danes bomo imeli neko točko dnevnega reda okoli lokalnih skupnosti in pogosto se potem pozablja, da naše vsakdanje življenje v veliki meri poteka v občinah. Upam, da ne bodo spet zaklenjene občine, če bomo vsi dovolj modri in odgovorni, ker se enostavno pozablja, da pa občine nimajo penezov za ukvarjanje s tem.

Skratka, če sklenem onkraj deklarativnosti, nas čaka še veliko dela. Zdaj, če resno mislimo to zeleno, potem osebno menim, da takšnih izpadov kot si jih je privoščil predsednik vlade pretekli teden v Bruslju, si ne smemo več privoščiti.

Hvala za besedo.