Hvala lepa za besedo.

In sicer ministri imajo danes na dnevnem redu predviden sprejem delnega splošnega pristopa, glede Evropskega podnebnega zakona in pa sprejetje sklepa sveta o biotski raznovrstnosti. Bila je že na dnevnem redu ena točka, ki so jo pa umaknili, in sicer to je bila točka glede potrditve nacionalno določenih prispevkov EU, za posredovanje sekretariatov okvirne konvencije Združenih narodov, o spremembi podnebja, ki je ne bodo danes obravnavali.

Zdaj, če na kratko obrazložim posamezne teme današnjega sveta v Luksemburgu. In sicer Evropski podnebni zakon, to je 1. točka razprave, Evropski podnebni zakon je komisija predstavila 4. marca letos in je eden od temeljev evropskega zelenega dogovora, ki nakazuje tudi smer prehoda v nizkoogljično in krožno gospodarstvo. Predlog zakona v evropski pravni red vnaša zavajajoč cilj doseganja netoničelnih emisij. To pomeni, da neko podnebno nevtralnost dosežemo do leta 2050 na ravni EU. Kar bo doseženo preko trajnega in postopnega zmanjševanja teh emisij, ob kratkem povečanju odvzemom emisij po naravnih in drugih ponorih. Predlog podaja močan politični signal, saj sporoča, da evropska podnebna pot do leta 2050 nepovratna in daje jasne usmeritve investitorjev glede nadaljevanja razvoja EU ter omogoča, da EU izpolni svoje mednarodne zaveze, v okviru Pariškega sporazuma.

Sestavni del zakona je tudi vmesni cilj zmanjševanja emisij do leta 2030. In sicer komisija je nekako predložila, je torej dala predlog, da naj bi bil ta na ravni EU 55 %. Nov podnebni cilj za leto 2030 bo pa najprej moral potrditi Evropski svet / nerazumljivo/ ki je predvideno decembra, zato bodo ministri v okviru današnjega sestanka, skušali doseči soglasje glede ostalih elementov predloga in s tem potrditi delni splošni pristop glede evropskega podnebnega zakona. Zdaj, da tu predstavil stališče Republike Slovenije. In sicer Republika Slovenija podpira doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050 na ravni EU. Evropski podnebni zakon bi tudi dal pomemben signal v mednarodnih pogajanjih in spodbuda ostalemu svetu, da sledi EU v teh ciljih.

Pri implementacijah politik in ukrepov za dosego tega cilja se bo Slovenija zavzemala za dosledno spoštovanje nacionalnih okoliščin in različnih izhodiščnih položajev posameznih držav, ter s tem pravičnosti in solidarnosti med državami članicami. Ključnega pomena pa je, da se bo pri načrtih za zmanjševanje emisij, še naprej upoštevala pravica držav članic, za določitev lastne energetske mešanice, se pravi obnovljivih virov in pa načelo tehnološke nevtralnosti. Slovenija je kot država članica, z najvišjim deležem zavarovanih območjih Natura v Evropi, jih imamo 37 %, je tudi nekako izpostavila, da je na račun tega tudi umeščanje določene infrastrukture obnovljivih virov energije zato otežkočeno in tu se bomo zavzemali tudi za ustrezno ovrednotenje velikega prispevka k evropskim ciljem, z ohranjanjem biotske raznovrstnosti.

Slovenija se tudi strinja, da mora nov podnebni cilj, najprej potrditi Evropski svet, zato se strinja s sprejemom delnega splošnega pristopa, ki je tema dnevnega reda danes glede podnebnega zakona, kar bo omogočilo potem začetek pogajanj v Evropskem parlamentu.

2. točka sveta je, Sklepi o biotski raznovrstnosti. Tu Evropska komija v sklopu evropskega zelenega dogovora že je predstavila strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, Vrnimo naravo v naše življenje, namen katere je opredeliti vlogo ohranjanja biotske raznovrstnosti, pri krepitvi odpornosti naše družbe na prihodnje pandemije in druge grožnje, kot so vplivi podnebnih sprememb, gozdni požari, neustrezna prehranska varnost in pa izbruhi bolezni, tudi. Kot odziv na predstavljenost / nerazumljivo/ je nemško predsedstvo pripravilo predlog sklepov sveta in v teh sklepih se potrjuje cilje strategije EU in izpostavlja potrebo po zagotavljanju vzajemne podpre vsem iniciativam iz evropskega zelenega dogovora, ter s cilji na področjih prehranske varnosti, zdravja, podnebnih sprememb in pa trajnostne rabe kopenskih in morskih naravnih virov.

Svet se opredeljuje do vseh štirih predlaganih sklopov, soočenja z glavnimi dejavniki izgube biotske raznovrstnosti. V sklopu tega ambicioznega globalnega okvira za biotsko raznovrstnost po letu 2020 svet podpira pričakovanje komisije, da bo na globalni ravni, cilji in zaveze vseh držav, odražale ambicijo in zaveze EU, kar naj se odraža v ambicioznem dogovoru, tudi na 15. zasedanju konferenc držav pogodbenic, s konvencijo o biološki raznovrstnosti. Slovenija pozdravlja predlagane sklepe nemškega predsedstva. Kot z biološko raznovrstnostjo Slovenija bogata država, na katerimi med drugim temelji velik del turizma, z njimi povezanimi dogodkov in delovnih mest, pozdravlja z zastavljenim ciljem EU, s katerimi bo lahko z zgledom vodilna v mednarodni skupnosti na tem področju.

Prej sem že omenila, da v Sloveniji imamo že obstoječih 38 % ozemlja v področju oziroma na območju Natura 2000, kar pomeni, da smo cilj, ki ga je Evropa postavila, že presegli. Torej nekako naše stališče je, da nebi povečevali zavarovanih območij, ampak da bi ta zavarovana območja ustrezno upravljali in seveda iz tega tudi potem omogočali ekosistemske storitve. Pri izboljšanju učinkovitosti upravljanja teh območij bo pomemben mejnik vključevanja ukrepov varstva biotske raznovrstnosti v predpise in pa tudi programe ključnih sektorjev, ki so povezani tudi s sofinanciranjem sredstev Evropske unije. Kot primer dobre prakse, Slovenija posebej podpira pomen opraševalcev za biotsko raznovrstnost in pa ekosistemske storitve, kot sem že prej omenila, za prehransko varnost ter izpostavlja potrebo po zaustavitvi njihovega upada. Namreč veliko območij, ki so pod Naturo, je možno ekosistemsko še vedno koristiti tudi v kmetijske in ostale namene, seveda z ustreznimi ukrepi in pod ustreznimi pogoji.

Tako, da pod točko razno, bo pa Evropska komisija predstavila nove zakonodajne predloge, ki pa še niso sprejeti oziroma so v pripravi in sicer uredbo o 8. okoljskem akcijskem programu, spremembo Aarhuške uredbe o dostopu do informacij na področju okolja in pa strategijo o kemikalijah.

Hvala lepa.