Hvala lepa predsedujoči za besedo. Dejstvo je, da je pred nami zaključni račun državnega proračuna za leto 2019 in prvič v zgodovini se je zgodilo, da je bilo mnenje Računskega sodišča pozitivno. In to pomeni, da je prejšnja vlada delala z javnimi financami in denarjem pravilno in učinkovito. In ko pogledamo ta zaključni proračun, se lahko samo strinjamo, da je v vseh pomembnih pogledih v bistvu ta račun napisan pravilno, da je v skladu z Zakonom o javnih financah, Zakonom o računovodstvu in drugimi predpisi in na tak način seveda prikazuje tudi prejemke in izdatke proračuna za leto 2019. In tudi sicer smo s številkami lahko zadovoljni in, saj če pogledamo prihodke proračuna, vidimo, da so bili realizirani praktično na nivoju, kot so bili zastavljeni. In to še posebej velja za davčne prihodke, ki so bili realizirani celo nekoliko višje, kar pomeni, da je bil proračun oziroma prihodki proračuna, da so bili torej načrtovani realno, konzervativno, kar je edino pravilno in smotrno. Edino odstopanje, ki bi tudi v SAB-u želeli, da se ne bi zgodilo, je bilo na strani prihodkov iz evropskega proračuna, tam so bili ti prihodki nižji za približno 290 milijonov, kot so bili naši načrti, seveda to ni spodbuden podatek in v SAB-u si seveda želimo, da bi ta realizacija sredstev bila višja. Še bolj nas pa seveda skrbi, da tudi v letu 2020 se stvari ne premikajo na bolje in to kljub hudim kritikam gospoda Černača, ki je bil takrat poslanec, danes pa minister. Tukaj, če pogledamo, gospodu Černaču, stvari bistveno, bistveno bolj šepajo. Že ob rebalansu je bil bistveno manj ambiciozen kot je bilo zastavljeno in je pripravil načrt, ki vsebuje kar 130 milijonov manj realizacije kot je bilo načrtovano. Ampak, kot že rečeno, tudi naša vlada na področju ni bila toliko uspešna, želimo pa, da bo ta vlada imela ambiciozne načrte in te zadeve pospešila, saj nam časa za črpanje evropskih sredstev počasi zmanjkuje. Kar se odhodkov tiče, proračuna, je seveda zgodba približno podobna, tudi tukaj so bila sredstva odhodkov realizirana približno v načrtu in obsegu, kot je bilo načrtovano, nekoliko višji so seveda odhodki bili na področju transferjev posameznikom na račun nezaposlenih in socialno ogroženih in v stranki SAB se zavzemamo in je seveda za nas zelo pomembno, da ljudje, ki so potrebni pomoči, to pomoč tudi dobijo. Največje odstopanje na področju odhodkov se seveda pojavlja na področju sektorja za investicije, torej na področju investicijskih odhodkov in investicijskih transferjev, kar pa je v veliki meri povezano s črpanjem evropskih sredstev in velja že za vse, kar sem s tem povedal. Seveda tu so zadeve povezano z dolgotrajnim umeščanjem v prostor, razpisi in seveda to v bistvu je problem, ki ga moramo tudi sistemsko rešiti. Bi se pa vsekakor nekoliko bolj podrobno želel razpravljati na področju delovanja treh ministrstev, ki so bila v letih 2019 v pristojnosti stranke SAB. Najprej se bom dotaknil Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, potem Službe vlade za kohezijsko politiko in seveda Ministrstva za infrastrukturo. V javno finančnem smislu so na ministrstvu za Slovence v zamejstvu in po svetu, je bilo v bistvu realizirano vse, kar je bilo načrtovane, mi bi si celo želeli, da bi urad razpolagal z več denarji, kar bi lahko realiziral več idej, bi pa v tem kontekstu rad izpostavil zgodovinsko, eno zgodovinsko okoliščini, ki je povezana z repatriacijo 50-ih izseljencev, zamejcev iz Venezuele v Slovenijo, to se je zgodilo prvič v zgodovin Slovenije in to je v bistvu tudi en dokaz, da Slovenija na svoje izseljence in na svoje zamejce nikoli ne pozabi, ko jim je težko. In to je v bistvu en znak, kako mora država in vse vlade za svoje ljudi po vsem svetu skrbeti. Drugo ministrstvo, ki je bilo v tem času pod, v bistvu, v kvoti naše stranke je Služba Vlade RS za razvoj in kohezijsko politiko in seveda to sicer žal ni čisto pravo ministrstvo, saj ima okrnjena pooblastila, tako da tudi v bistvu finančni načrt in izkaz tega ministrstva ne izkazuje tega, ali je delalo dobro, ali je delalo slabo, saj je to v bistvu odvisno od dela drugih ministrstev in seveda zapletenih postopkov oddaje javnih naročil in umeščanja v prostor, bi pa tu želel jasno poudarit,da je to ministrstvo izboljšalo črpanje evropskih sredstev iz 14 na 32%, kar je pomemben in odličen skok. In Slovenija je ravno v tem času postala del držav Evropske unije, ki nadpovprečno dobro črpa evropska sredstva. To je treba vedno poudariti in pa imeti pred očmi, da je Slovenija v tem obdobju postala del držav, ki nadpovprečno dobro črpa evropska sredstva. To pa še ni vse, uredili smo sistem EMA, tako da daje zanesljive podatke, dobili ustrezno verifikacijo iz strani Evropske komisije in pred propadom rešili 180 milijonov evropskih sredstev. In to so dosežki ministrstva in vlade, ki je v tem obdobju vladala. Naslednje zelo pomembno ministrstvo je seveda Ministrstvo za infrastrukturo. Vemo, da je infrastruktura oziroma njena vlaganja, da so zelo pomembna, saj utrjujejo geostrateško položaj naše države. Vlaganja v infrastrukturo imajo številne multiplikativne učinke in tudi rezultati dela to seveda potrjujejo. Realizacija v letu 2019 je bila za 11% višja kot je bila v letu 2018 in ministrstvo bi lahko naredilo še več, če ne bi ob vsakem koncu leta moralo prenašati neporabljena sredstva v prihodnje leto in to se dela iz leta v leto in to so ena komplicirana pogajanje z Ministrstvom za finance. In ravno zaradi tega je takratna ministrica Alenka Bratušek začela s pripravo zakona o infrastrukturnem skladu, ki bi zagotavljal namenska sredstva za vlaganje v našo železniško in cestno infrastrukturo in tem u skladu je seveda naklonjen tudi sedanji minister pa vendar Nova Slovenija razen, da je glasovali proti, takrat, ko smo v Državnem zboru predlagali ta zakon, ni storila nič drugega. In ti problemi, ki se ponavljajo iz leta v leto, se ponavljajo tudi danes. In tudi v letošnjem letu sredstva, ki ne bodo porabljena, ne bodo avtomatsko prenesena v naslednje proračunsko leto in težave se bodo seveda ponavljale. In zato apel ministrstvu in vsem poslancem, da čim prej, ko bo vlada dala ta zakon ponovno v obravnavo, da zakon podpremo in na tak način zaženemo investicije v cestno in železniško infrastrukturo. A kljub oviram, ki so se dogajale, je ministrstvo uspelo izpeljati več kot 360 projektov, zgradilo in obnovilo več kot 260 km cest in 40 km železnic. Posebej uspešno je bilo na področju zagona dveh ključnih infrastrukturnih projektov, ki se jim je leta in leta metalo polena pod noge. Torej, mi bi določene projekte lahko že prej gradili, če se jih ne bi miniralo z referendumi, če ne bi v Državni zbor in Državni svet klicali lažnih strokovnjakov, in to seveda govorim o projektu drugi tir in tretja razvojna os. In drugi tir se je dejansko začel tudi graditi, za tretjo os smo takrat tudi dobili gradbeno dovoljenje za odcep Gabrke, ki se je prav tako pred kratkim začel graditi. In za nas, Mariborčane, je pa še posebej pomembno, da smo iz vinjetnega sistema, na velike napore takratne ministrice, izvzeli hitro cesto skozi Maribor in danes se lahko Mariborčani med, bom rekel med Obijem oziroma Bauhasom in rondojem v Pesnici po hitri cesti skozi mesto vozimo z osebnimi vozili brez vinjete. Zelo pomemben dosežek, ki je bil seveda prav tako dosežen na področju promocije javnega potniškega prometa, je uvedba integrirane kartice, integriranega sistema javnega potniškega promet, s katerim se lahko potnik vozi bodisi z vlakom in avtobusom in kar je pa še posebej pomembno v tej luči, smo zagotovili tudi to, da se upokojenci, starejši in 65 let, vojni veterani in invalidi v medkrajevnem potniškem prometu lahko vozijo brezplačno in neomejeno. Ampak to dobro prakso moramo seveda tudi nadaljevati in mi smo se na vse način trudili, da bi to dobro prakso, ki je bila prepoznana tudi širše v Državnem zboru, uveljavili tudi na področju potniškega prometa v mestih, pa žal včeraj od strani poslancev koalicije ta predlog ni dobil podpore, prav tako mu je iz neznanih razlogov nasprotovala vlada. Ampak, še bi lahko našteval, ampak naj bo dovolj, skratka z realizacijo finančnega načrta Ministrstva za infrastrukturo smo lahko seveda zadovoljni in tudi enako bi želeli, da bo enako uspešen minister Vrtovec v letu 2020 in zato še enkrat poudarjamo, dajmo čim prej realizirati infrastrukturni sklad, ki bo nekako te investicije v infrastrukturo samo pospešil in tudi enako vzporedno spremljal šestletni drsni plan, ki je seveda, torej načrte, torej, da bodo načrti v šestletnem drsnem planu imeli tudi podporo v financah, torej v infrastrukturnem skladu. Kot sem že na začetku omenil, je zaključni račun za leto 2019 nekako zgodovinski, zgodovinski zato, ker je prvič v zgodovini dobil pozitivno oceno in v tej luči bi se rad zahvali odličnemu delu celotne ministrske ekipe na vseh ministrstvih prejšnje vlade in seveda tudi prejšnjemu predsedniku vlade. Hvala lepa.