Saj je zanimivo, ne, ko so podatki dobri, se nihče ne oglasi k razpravi. No, končno imamo zdaj v rokah prvič v zgodovini Sloveniji pozitivno mnenje Računskega sodišča za bilanco stanja proračuna Slovenije. In to bi šlo, to zgodovinsko odkritje bi šlo lep kar skozi v tišini, če ne bi bili danes soočeni s povsem drugačnim stanjem. To kar smo dobili na mizo, je pravzaprav dokaza, da je vlada Marjana Šarca delovala zelo transparentno, da za vsak evro ve, kam je šel in da se je ustvarilo proračunski presežek. Saj vemo, kakšne izgovore bomo poslušali za letos, epidemija, virus, ne vem kaj še vse, ampak številke finančne so letos porazne. Pa dajmo se malo bolj posvetiti ravno proračunu leta 2019. Tisti, ki danes vodijo javne finance v Sloveniji, so leta 2019 trdili, da so proračunski dokumenti neskladni z Ustavo. Še celo več, Ustavnemu sodišču so predlagali, naj ugotovi to neustavnost in naloži vladi, da pripravi nove proračunske dokumente v enem mesecu. Seveda se je to kasneje izkazalo, ne samo na Ustavnem sodišču, da pač ni res, ampak se je izkazalo tudi danes, da je bil ta proračun zelo dober. Ne zelo dober, odličen, najboljši v zgodovin Slovenije. Takrat je današnji finančni minister trdil, da z zahtevo po ustavni presoji, da gre tudi za to, da se uvede disciplina na fiskalnem področju oziroma fiskalna disciplina, da se troši toliko, kot se ustvari. Ne, porabilo se je manj, kot se je ustvarilo. In zato je ta država lahko epidemijo pričakala s proračunskim presežkom v višini skoraj 250 milijonov evrov. Vse to je trdil današnji minister Andrej Šircelj in napovedal, da se bo Slovenija v naslednjih treh letih zadolžila za 18 milijard evrov, v naslednjih treh letih se bomo zadolžili za 18 milijard evrov. Sicer bo od teh 18-ih milijard šlo približno 8 milijard v odplačilo dolgov, ampak številka je enormna. To je 18 tisoč milijonov evrov. Samo letos, če upoštevamo še presežek, 4,6 milijarde evrov primanjkljaja proračunskega, v naslednjih dveh letih, če seštejemo primanjkljaj je še blizu tega. Zato lahko suvereno trdim, da takšnega ministra kot je bil Andrej Bertoncelj ta država še dolgo ne bo imela. Sploh zato, ker aktualni minister Andrej Šircelj, celo ime si deliti, mislim imata enako, ni izkazal niti enega pomisleka kam pluje ta država na finančnem področju, niti skrbi, ker je to očitno zelo lahkotno. Spomnimo pa se, da smo, če me spomin ne vara, v lanskem letu plačali dolg še iz Avstro-Ogrske, tako da najemanje posojil je zelo enostavno, odplačevanje javnega dolga je pa zelo kompleksen, predvsem pa dolgotrajen postopek. In poslušal sem gospo Šteblaj, je navajala podatke, ki smo si jih lahko prebrali sami v poročilih oziroma dokumentaciji za to sejo, nisem pa slišal niti ene kvalitativne ocene, kakšen je bil ta proračun. Ali je tako težko pohvaliti svojega predhodnika pa reči, dobro stanje ste nam pustili. Edino kar ste izpostavili pa to večkrat, je edini podatek, s katerim se ne moremo pohvaliti. In to je črpanje EU sredstev, ker je bilo nižje za 29% od tistega, kar smo napovedali. Pa gremo na letošnje leto. V rebalansu proračuna za 2020 ste SVRK-ju odvzeli skoraj 70 milijonov evrov. Saj številka ne pove veliko, če pa pogledamo kolikšen delež proračuna je bil namenjen tej službi v teh 70-ih milijonih, pa vidimo, da je to 90% proračuna za SVRK. In ste zvezali roke ministru brez listnice ali pa mu dali izgovor, da tudi na tem področju letos ne bo narejenega nič. Ampak izgovor bo krasen, ne. Odvzeli ste mu denar z rebalansom in zgodil se nam je virus. Glejte, nihče ne govori o tem, da bi bila katerakoli vlada v teh razmerah, da bi lahko katerakoli vlada v teh razmerah speljala reševanje brez zadolževanja, ampak jaz, se opravičujem, ne moremo vam verjeti, že na zadnji seji smo se pogovarjali o tem konstantnem zamujanju poročanja Ministrstva za finance. Pa razumem, ste pripravljali dokumente za proračun pa rebalans letos, ste se ukvarjali z drugimi zadevami, ampak onemogočali ste pa primarno nalogo parlamenta, to pa je kontrolo nad javnimi financami, da vas je premalo. Jaz sem danes šel pogledat, koliko je zaposlenih ljudi na Ministrstvu za finance, 4.253, če od teh 4.200 ljudi ne more nekaj ljudi pripravljati poročil za parlament, potem je res nekaj hudo narobe, ne samo na ministrstvu, ampak v celotni državi. In da je nekaj hudo narobe, ne govorijo samo današnje številke okuženih, ki so presegle 30% testiranih, mislim, to je katastrofa, pa ne govorijo samo proračunski primanjkljaji v višini 4,6 milijarde evrov. Govori tudi okolica naša, govori Evropska komisija. V načrtu, ki ga je ta država poslala, smo izpadli zelo nekredibilni. Predvideli več črpanja sredstev, kot je sploh namenjenih. Da ne govorimo o drugih vsebinskih pomislekih. Ampak to se bo rešilo do naslednjega leta, do aprila 2021, ko je potrebno oddati končno verzijo, ampak že ta blamaža, da mi pošiljamo neke osnutke, ki so brez osnov v svet, je dovolj, da se je potrebno zelo zelo zamisliti. Kdo so bili največji proračunski zmagovalci v rebalansu za 2020? Ministrstvo za finance pa MGRT. In to zelo netransparentno in na to netransparentnost vas opozarjamo nenehno. Jaz se prav bojim, kaj bo Računsko sodišče ugotavljalo, ko bo delalo revizijo proračuna za leto 2020, ampak tistikrat to ne bo problem, ne, ker je bil virus. Tudi ni problem to, da ima ta država danes milijardo in pol proračunske rezerve, za katero ne ve niti zakaj jo ima niti kako jo bo porabila. V rebalansu pa so postavke financiranje epidemije. In prav, prav, ne vem, ni možnosti, ni sodelovanja, sodelovanja viza vi vlada oziroma Ministrstvo za finance in parlament. In tako težko je povedati, ja, glejte, dobili smo državo v odlični kondiciji, vse bomo naredili, da bomo to kondicijo ohranili, ampak ne z 18-imi milijardami minusa oziroma najetimi krediti v naslednjih treh letih. Kako bi nas prepričali v nek optimizem pa v neko sodelovanje? Tako da bi prišli do nas z nekimi načrti, kako bo to šlo naprej, ne pa, edini slab podatek, slab v navednicah seveda, iz celotnega poročila ste trikrat ponovili, vse ostalo, kar pa kaže na to, da je zadeva dobra, pa samo skozi neke številke, nominalno, tako. Niste fer do svojih predhodnikov in potem pričakujete, da bomo mi. Ne gre, ne gre. Pa še tole, pri črpanju evropskih sredstev, je prejšnja vlada to povečala iz 14% na 32%, tega niste povedali, ker važno je samo tisto, kar je na koncu, in to je minus 29%, ne. Toliko bodi za enkrat.