Spoštovani gospod predsednik, hvala lepa za besedo, spoštovane poslanci, poslanke, dovolite mi da na kratko predstavim ugotovitve Računskega sodišča v zvezi z revizijo izvrševanja državnega proračuna in pa predloga zaključnega računa. Namreč kot rečeno, smo oba dokumenta revidirali in cilj je bil izreči tako mnenje o predlogu zaključnega, se pravi splošnega dela zaključnega računa, kot tudi o mnenju o pravilnosti izvršitve državnega proračuna za leto 2019. Tako, da je Računsko sodišče o predlogu splošnega dela zaključnega računa za leto 2019 izreklo pozitivno mnenje, ker ugotovljene napake, se pravi, niso predstavljale večji obseg kot je bil prag pomembnosti, medtem ko je pa Računsko sodišče na podlagi ugotovitev o pravilnosti izvršitve državnega proračuna za leto 2019 v delu, ki se nanaša na vladne in pa proračunske uporabnike izreklo mnenje s pridržkom, predvsem zaradi neskladja s predpisi, poslovanja s predpisi in sicer na področju, se pravi predpisov o plačah in drugih odhodkov zaposlenih, potem na področju neskladja s predpisi pri prevzemanju in pa plačevanju obveznosti iz proračuna, kot tudi neskladja s predpisi oddaje javnih naroči, potem s predpisi pri dodeljevanju transferjev in pa neskladja s predpisi na področju pridobivanja prihodkov iz državnega proračuna. Ker Vlada Republike Slovenije in pa Ministrstvo za zdravje med izvajanjem revizije nista odpravila vseh ugotovljenih nepravilnosti, je Računsko sodišče od njiju zahtevalo predložitev odzivnih poročil, prav tako pa smo podali priporočila za izboljšavo poslovanja. Dovolite mi, da predstavim še revizije zbirne bilance stanja. Namreč Računsko sodišče je prav tako revidiralo zbirno bilanco stanja proračuna Republike Slovenije na dan 31. 12. 2019, cilj je bil seveda tudi tu izreči mnenje, vendar pa je Računsko sodišče, kot tudi nekaj let do sedaj, ni izreklo se pravi mnenja oziroma je mnenje zavrnilo, predvsem zato, ker ni moglo pridobiti zadostnih in ustreznih dokazov za potrditev stanj osnovnih sredstev in pa terjatev sredstev …(nerazumljivo), kar vse skupaj predstavlja pravzaprav 30,7% vseh izkazanih sredstev oziroma 10 milijard evrov. Namreč osnovnih nismo mogli potrditi predvsem zaradi neobstoja dokumentacije o nabavni vrednosti in pa popravkih vrednosti za starejša osnovna sredstva, potem neurejenih vpisov v zemljiško knjigo, kot tudi nesprejetih odločitev na podlagi ugotovitev popisnih komisij, medtem ko je na področju terjatev za sredstva za dana v upravljanje situacija sledeča. Namreč ministrstva v svojih bilancah sredstva izkazujejo izključno na podlagi evidenc, ki ji pridobijo s strani zavodov, medtem ko so na podlagi preverjanja ugotovili, da te evidence niso zanesljive, ne dovolj zanesljive, da bi jih lahko potrdili pa smo tudi hkrati žal ugotovili, da ministrstva istočasno niso vzpostavila ustreznih in zadostnih kontrol, ki bi zagotovile pravilnost izkazovanja teh sredstev. No, Računsko sodišče že od leta 2014 naprej, pravzaprav, ko je pač prvič podalo zahtevek za popravljalne ukrepe, in ne samo 2014, temveč tudi v letu, za leto 2016 in 2017, namreč v teh letih je Računsko sodišče podalo zahtevo za popravljalne ukrepe. Vlada Republike Slovenije in pa Ministrstvo za infrastrukturo sta predložila načrt aktivnosti, ki se pa izteče v letu 2021. Tako, da Računsko sodišče iz leta v leto preverja realizacijo tega načrta aktivnosti in je tudi oceni, da v tekočem letu, za tekoče leto, torej za leto 2019 oziroma za zbirno bilanco na dan 31. 12. 2019 ni bilo potrebno izreči dodatnih popravljalnih ukrepov, ker menimo, da popravljalni ukrepi gredo v pravo smer in pričakujemo, da se bodo tudi pač seveda vsi ti ukrepi ustrezno realizirali, kar bi pač vodilo tudi do izreka mnenja o zbirni bilanci. Toliko s strani Računskega sodišča za uvod, hvala lepa za besedo.