Spoštovani predsednik Polnar, minister Šircelj.

Fiskalni Fiskalni svet je pripravil celovito oceno proračunskih dokumentov za leti 2021 in 2022. Ta ocena vsebuje oceno izpolnjevanja pogojev za uveljavljanje izjemnih okoliščin, pa tudi oceno predloga odloka o spremembah odloka o okviru za pripravo proračunov za obdobje od 2020 do 2022, tudi predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2021, tega sicer danes ni na dnevnem redu in pa predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2022. Z zakonom o fiskalnem pravilu so določeni pogoji, ki omogočajo začasno odstopanje od srednjeročne uravnoteženosti javnih financ v letih 2020 in 2021. Glede na trenutno razpoložljive informacije so ti pogoji izpolnjeni. Za leto 2022 pa tega v tem trenutku še ni mogoče nedvomno potrditi. Raven gospodarske aktivnosti iz obdobja predkrize bo namreč po letošnjem občutnem vpadu kljub sorazmerno hitremu okrevanju gospodarske aktivnosti kot izhaja iz osrednjega scenarija jesenske napovedi Umar doseženo šele sredi leta 2022. Ob tem je Umar identificiral številna tveganja, ki so po oceni Fiskalnega sveta pretežno negativna. Ključno za presojo o obstoju izjemnih okoliščin je negotovost glede nadaljnjega poteka epidemije. Zato ugotovitev o obstoju zakonsko določenih pogojev za uveljavitev izjemnih okoliščin ni statična in jo bo Fiskalni svet redno preverjal pri presoji naslednjih proračunskih dokumentov. Zaprosilo Vlade glede ugotovitve obstoj izjemnih okoliščin je Fiskalni svet prejel hkrati s predlogi proračunskih dokumentov. Pričakovali bi sicer, da bi bila ocena o obstoju izjemnih okoliščin osnova za pripravo dokumentov. Tokrat pa je bila ta ocena že do neke mere prejudicirana. Javnofinančne načrte zaznamujejo predvsem učinki ukrepov za omilitev posledic epidemije. Do konca septembra letos so odhodki državnega proračuna za Covid ukrepe znašali tisoč 588 milijonov evrov, v rebalansu za celo leto 2020 je predvidenih 2 tisoč 580 milijonov. Torej, dve milijardi in pol. V zadnjih treh mesecih leta 2020 torej ostane še okoli milijarde evrov za Covid ukrepe. Prihodnje leto bo za te ukrepe po podatkih Ministrstva za finance namenjenih 774 milijonov evrov, leta 2022 pa še vedno 213 milijonov evrov, čeprav v obrazložitvi splošnega dela proračuna ministrstvo navaja, da v letu 2022 ni predvidenih odhodkov za Covid-19 ukrepe. Tako naj bi se skupni primanjkljaj državnega proračuna v naslednjih letih postopoma zmanjševal.

Fiskalni svet je že marca ugotovil, da so izpolnjeni zakonski pogoji za uveljavitev izjemnih okoliščin, opozoril pa, takšna analiza pa pokaže primanjkljaj državnega proračuna prihodnje leto, da se bo prihodnje leto dodatno občutno povečal tudi ne da bi upoštevali Covid ukrepe, in sicer za 1,3 milijarde evrov v letu 2020 na 2 milijardi evrov oziroma za okoli 700 milijonov evrov več. V letu 2022 naj bi se primanjkljaj zmanjšal, a bo po projekcijah ostal večji, kot v letošnjem letu glede na sprejeti rebalans. Po razpoložljivih projekcijah bo saldo celotnega sektorja država brez upoštevanja neposrednega učinka Covid-19 ukrepov letos izkazoval primanjkljaj 2,7 % BDP, prihodnje leto pa bi se naj več kot podvojil, na 5,8 % bruto domačega proizvoda. Še v letu 2022 bo primanjkljaj celotnega sektorja države še vedno izrazit, in sicer 4,6 % bruto domačega proizvoda.

Ključni razlog za pričakovano dodatno poslabšanje stanja javnih financ v 2021 je načrtovana izrazita okrepitev rasti odhodkov, ki naj bi brez upoštevanja covid ukrepov znašala 17,4 %. Izhajala naj bi predvsem iz močnega povečanja odhodkov za investicije, visoka, tudi več kot 10 % rast, pa naj bi bila tudi rast ostalih odhodkov. Takšna rast slednjih predstavlja tveganje za srednjeročno stabilnost javnih financ, saj precej presega rast potencialnega proizvoda. Osnovna usmeritev v investicije je sicer smiselna, vendar tako izrazito enkratno povečanje na osnovi, glede na naše pretekle izkušnje z javnimi investicijami kaže, da je načrtovanje precej optimistično. V primeru realizacije pa ga spremljajo številna tveganja. To je povezano tako z dejansko učinkovitostjo teh investicij kot tudi z absorpcijsko sposobnostjo administrativnega aparata z vidika priprave, upravljanja in nadzora, kot tudi absorpcijske sposobnosti gospodarstva samega, vključno z omejitvami na trgu dela. Osredotočiti se je potrebno predvsem na čim bolj učinkovito porabo razpoložljivih nepovratnih evropskih sredstev, ker so načrti glede na z izkušnjo porabe, na izkušnjo z dinamiko porabe teh sredstev v obeh večletnih finančnih okvirih precej optimistični.

Ob vseh identificiranih tveganjih glede načrtovanih javnofinančnih gibanj pa Fiskalni svet znova jasno poziva, da naj bodo ukrepi za omilitev posledic epidemije preudarni in resnično usmerjeni v tiste dele javnih storitev in gospodarstva, ki so najbolj obremenjeni. Trenutne zdravstvene razmere namreč potrjujejo pričakovanja, da bo pred dokončnim zaključkom epidemije verjetno še nekaj obdobij, ko se bodo razmere zaostrile do te mere, da bodo potrebni dodatni zajezitveni ukrepi in s tem tudi potreba po pomoči iz javnofinančnih virov.

Fiskalni svet poziva tudi, da naj bodo načrti glede investicij realistični in usmerjeni v dele z največjim mogočim pozitivnim učinkom na gospodarski potencial ter v čim večji meri financirani z nepovratnimi evropskimi sredstvi. Pri tem naj se zaradi preteklih negativnih izkušenj z velikimi javnimi investicijskimi projekti ter opozorili mednarodnih institucij in drugih pristojnih organov zagotovi neoviran in neodvisen nadzor nad porabo sredstev.

Javna poraba naj bo v delu, ki se ne nanaša na nujne ukrepe za omejitev posledic epidemije, preudarna, učinkovita in razvojno usmerjena. Pri tem naj bodo nosilci ekonomske politike vsaj do obdobja, ko se bo negotovost zmanjšala, previdni pri sprejemanju diskrecijskih ukrepov, ki niso neposredno povezani z epidemijo in učinkovitim spodbujanjem okrevanja ekonomije. Ne dovolj domišljeni ukrepi utegnejo tako na strani prihodkov kot tudi izdatkov poslabšati strukturni položaj javnih financ.

Hvala lepa.