Hvala lepa.

Spoštovani predsednik Odbora za finance, spoštovani predsednik Fiskalnega sveta, spoštovane poslanke in poslanci, gospe in gospodje!

Pred vami je Predlog odloka o spremembah Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2020-2022 in Ocena Fiskalnega sveta ter mnenje Vlade Republike Slovenije na to oceno.

S spremembami odloka se spreminjajo nekateri ciljni saldi in največji obseg izdatkov za leti 2021 in 2022. Zaradi izjemnih okoliščin, ki so nastale zaradi epidemije covid-19, je Državni zbor že sprejel spremembo tega odloka in sicer v delu, ki se nanaša za leto 2020. Spremembe odloka se tokrat nanašajo na leti 2021 in 2022. Izjemne okoliščine veljajo tudi za leto 2021. Trenutna zapletena situacija, drugi val širjenja virusa in razglasitev epidemije kaže, koliko negotovosti je pred nami. Načrtovanje življenja, gospodarstva, finančnih gibanj, prihodkov in odhodkov za leto 2022, je zato še toliko bolj negotovo.

Do razvoja izjemno uspešnega cepiva oziroma njegove širše uporabe, ne moremo predpostaviti drugačnih scenarijev. Trenutno pričakovana gospodarska rast, je za leto 2020 ocenjena na -6,7 %. 5,1 %, se pravi pozitivna za leto 2021 in 3,7 %, za leto 2022. Za leto 2021 naj bi se ob trenutnih predpostavkah kazalniki izboljšali, gospodarska aktivnost iz leta 2019 pa naj bi bila dosežena po najugodnejšem scenariju v letu 2022. Ob razširitvi in poglobitvi epidemije pri nas in po svetu, pa se kazalci rasti in tudi drugi makroekonomski kazalci lahko hitro spremenijo. V teh okoliščinah so življenja in zdravje ljudi na prvem mestu. Hkrati pa bomo zagotovili zadosten obseg ukrepov za ohranjanje delovnih mest in gospodarstva, ter socialnih in zdravstvenih ukrepov tudi v naslednjih obdobjih.

Dosedanji ukrepi so pozitivno vplivali na ohranjanje delovnih mest oziroma so preprečili večji padec bruto družbenega proizvoda. Tako je bilo v ukrepe iz prvega paketa vključenih več kot pol milijona ljudi, ki so prejeli različna dohodkovna nadomestila. Več kot 40 tisoč samozaposlenih je v povprečju od meseca marca do aprila prejelo temeljni dohodek. V istem obdobju je bilo v povprečju na mesec vključenih v ukrep čakanja na delo okoli 27 tisoč podjetij in 150 tisoč samozaposlenih. 49 tisoč podjetij in 480 tisoč zaposlenih pa je bilo v povprečju na mesec oproščenih plačila prispevkov za pokojninsko zavarovanje. Ukrepamo in ukrepali bomo hitro in učinkovito. Ocenjujemo, da bo trenutni gospodarski cikel daljši, saj bo okrevanje po covid-19 krizi drugačno in daljše kot običajno in lahko traja tudi tja do leta 2030.

Sprememba ciljev iz odloka, ki se nanaša na leti 2021 in 2022 je potrebna za zagotavljanje izvajanja ukrepov za boj proti covid-19 in za okrevanje gospodarstva. S predlaganimi spremembami odloka za pripravo proračunov sektorja države 2020 in 2022, se bo za leto 2021 zgornja meja izdatkov sektorja države povečala na 24 milijard 900 milijonov evrov. Po denarnem toku, se bo v letu 2021 dovoljena zgornja meja izdatkov povečala na 13 milijard 520 milijonov evrov za državni proračun in na dve milijarde 440 milijonov za lokalne enote sektorja države. V letu 2022 se bo zgornja meja izdatkov sektorja države povečala na 24 milijard 950 milijonov evrov, po denarjem toku, pa se bo dovoljena zgornja meja izdatkov povečala na 12 milijard 650 milijonov evrov za državni proračun.

Cilj ni saldo sektorja države v letu 2021, je ocenjen na primanjkljaj -6,6 % bruto družbenega proizvoda. Ciljni saldo državnega proračuna pa na 5,7 % bruto družbenega proizvoda. Ob tem je zelo pomembno, da se oba primanjkljaja znižujeta glede na leto 2020, z začrtano fiskalno politiko na eni strani, zagotavljamo spodbude, hkrati pa načrtujemo postopno znižanje primanjkljaja. Naj poudarim, da je zaradi izjemnih okoliščin tudi v letu 2021 dovoljeno začasno odstopanje od fiskalnih pravil. Glede na to, da bo opredeljeno leto 2022, se bo pot za zniževanje primanjkljaja ponovno določila. Trenutni scenarij za leto 2022 zagotavlja določen fiskalni napor, saj predvideva znižanje primanjkljaja sektorju države iz minus 6,6 % na minus 4,6 % bruto družbenega proizvoda in državnega proračuna iz minus 5,7 % bruto družbenega proizvoda na 3,1 % bruto družbenega proizvoda.

Naj ob tem omenim, da tudi druge evropske države pričakujejo primanjkljaje v podobni višini, saj so vse države spodbujene v ukrepanje proti epidemiji. V Avstriji tako načrtujejo v letu 2020 minus 9,5 % primanjkljaja odstotkov od bruto družbenega proizvoda in v letu 2021 minus 6,3 % bruto družbenega proizvoda primanjkljaja. V Nemčiji, v letu 2020 minus 6,25 % in v letu 2021 minus 4,25 % bruto družbenega proizvoda. Podobne številke lahko zasledimo na Finskem, Slovaškem, v Franciji in tako dalje.

V zvezi z upoštevanjem fiskalnim pravil, ter, v teh nepredvidljivih časih, naj poudarim, v okviru splošne odstopne klavzule, dogovorjene za leti 2020 in 2021, je bilo na evropski ravni soglasno sprejeto, da se zaradi odstopanj od fiskalnih pravil, ne bo sprožil noben postopek, ki je predviden v paktu za stabilnost in rast. Zaradi zelo nezanesljivih izračunov posameznih parametrov in projekcij, ni mogoče podati dovolj zanesljive ocene glede doseganja fiskalnih ciljev. Osnutki proračunskih načrtov za naslednje leto bodo tako le kvantitativno ocenjeni.

Poleg nacionalnih ukrepov je nedavno tudi na evropski ravni prišlo do dogovora o paketu ukrepov za okrevanje, ki bodo financirani iz evropskega proračuna in ki bodo imeli znaten vpliv na srednji rok in posledično iskanje novega finančnega ravnotežja. Vsi navedeni ukrepi imajo oziroma bodo imeli tudi v naslednjih mesecih in letih znaten vpliv na javne finance držav članic. To pa je tudi razlog, da je dopuščen začasen odstop od fiskalnih pravil, ter tudi od pravil srednjeročnega načrtovanja.

Spoštovani poslanci, spoštovane poslanke, priča smo visokemu porastu števila okuženih in ponovno razglasitvi epidemije. Negotovosti se niso zmanjšale, kvečjemu povečale. Ne glede na vse, je treba storiti vse za močno okrevanje pred obravnavo oziroma ocenjevanjem fiskalnega stanja. Mednarodni denarni sklad ob zadnji napovedi poudarja, da se je treba odzvati drugače, kot v prejšnji krizi, ko so bila priporočila prehitro usmerjena v finančno fiskalno konsolidacijo. Tokratna kriza je drugačna, zahteva daljše okrevanje in premišljeno ravnanje. To pomeni, da bo pot do nadaljnjega strukturnega uravnoteženja, močno zaznamovana s hitrostjo in obsegom ukrepanja tudi celotne Evropske unije. Evropska centralna banka pri tem poudarja, da se moramo izogibati vsakemu prehitremu umiku v podporo fiskalne in monetarne politike. Še naprej je treba ohranjati zdrava jedra podjetij, zaposlenost in čim večjo enakost, da škoda na dolgi rok ne bo prevelika.

Hvala lepa.