Predsedujoči hvala. Spoštovane poslanke in poslanci!

Ker se ob razložitvi priporočila danes ne glede na pojasnila, ki sem jih sam podal na 24. nujni seji tega odbora 19. maja 2020, med drugim spet navajajo menjave na mesto načelnika generalštaba Slovenske vojske in generalnega direktorja obveščevalno varnostne službe Ministrstva za obrambo, mi dovolite, da zadevo ponovno na kratko pojasnim, pri čemer se bom opiral oziroma navedel ista dejstva, ki so že bila predstavljena na prej omenjeni seji.

V skladu z Zakonom o obrambi so na Ministrstvu za obrambo določena tri položajno delovna mesta, za katere ni potrebno izvesti javnega natečaja, temveč jih Vlada imenuje na predlog ministra za obrambo. Prvo je načelnik generalštaba Slovenske vojske, drugo je generalni direktor obveščevalno varnostne službe in tretje je glavni inšpektor za obrambo. Omenjeni tri položaji so tri najodgovornejši položaji znotraj obrambnega sistema, pri katerih je jasno, da zaradi njihove občutljivosti poleg strokovnosti, pomembno tudi medsebojno zaupanje in kompatibilnost vizije razvoja obrambnega sistema med vsakokratnim ministrom za obrambo in osebami na teh treh položajih.

Treba je poudariti, da je nabor kandidatov predvsem v primeru načelnika generalštaba Slovenske vojske vedno omejen na ozek krog častnikov Slovenske vojske z najvišjimi čini, ki izpolnjujejo pogoje za zasedbo generalskega formacijskega mesta. To pomeni, da morajo imeti najmanj čin brigadirja. Zamenjave na položaju načelnika generalštaba ter generalnega direktorja obveščevalno-varnostne službe v tem primeru niso v ničemer, v ničemer odstopale od dosedanje prakse na tem področju, saj je ravno zaradi prej omenjenih naštetih razlogov redno prihajalo do menjav na teh položajih ob nastopih novih vlad. V nekaterih primerih takoj ob njihovem nastopu, v večini primerov pa v roku nekaj tednov oziroma mesecev. Praktično vsi ministri oziroma ministrice za obrambo so izkoristili možnosti, ki jim daje peti odstavek 83. člena Zakona o javnih uslužbencih, da v roku enega leta od nastopa funkcij predlagajo zamenjavo predstojnika organov v sestavi oziroma drugega uradnika na položajnem delovnem mestu. V mandatu Vlade 2014 do 2018 pa je v enem mandatu prišlo celo do menjave dveh načelnikov generalštaba Slovenske vojske in prav tako dveh generalnih direktorjev obveščevalno-varnostne službe. Tudi v času 13. Vlade je prišlo do menjave načelnika generalštaba Slovenske vojske, čeprav dotedanji načelnik general Alan Geder ni bil na tem položaju niti eno leto, temveč devet mesecev. V primeru zamenjave generalmajorke Alenke Ermenc je vodenje Slovenske vojske prevzel brigadir Robert Glavaš, ki je bil že prej njen namestnik. Torej gre za neke vrste logično potezo, ki nima nobene politične konotacije. Brigadir Robert Glavaš – odlikujejo ga izjemne izkušnje, opravljanje najzahtevnejših dolžnosti v Slovenski vojski in izredna pripadnost teh organizaciji. Predvsem pa to organizacijo Slovensko vojsko razume in se zaveda, da ureditev stanja v Slovenski vojski ni odvisna samo od zunanjih dejavnikov, ampak tudi od odnosov in organizacijske klime znotraj organizacije. Ugled, ki ga brigadir Robert Glavaš uživa kot vodja in častnik znotraj Slovenske vojske so tisto, kar ta vojska, ta organizacija ta trenutek potrebuje. Če komu, potem prav brigadirju Glavašu ni mogoče očitati kakršno koli politično pripadnost, še manj pa pomanjkanje kompetenc.

Ob tem velja opozoriti še na navedbo predlagateljev, da je bil brigadir Glavaš imenovan za poln mandat, to je za 5 let, kar ne drži, saj Zakon o obrambi za načelnika generalštaba ne predvideva dolžine trajanja mandata. V primeru zamenjave generalnega direktorja obveščevalno varnostne službe je potrebno ponovno pojasniti, da je bil bivši direktor službe Matijevič 11. marca 2020, torej samo dva dni pred nastopom nove Vlade, podal takratnemu ministru za obrambo svojo odstopno izjavo. Torej en dan pred imenovanjem nove 14. Vlade Republike Slovenije. Takratni minister Erjavec je istega dne na Vlado tudi posredoval predlog za njegovo razrešitev. A se je prej imenovani direktor premislil in je bilo gradivo o njegovi razrešitvi umaknjeno iz postopkov obravnave Vlade Republike Slovenije. To je tudi dokumentirano in ne govorimo o političnih menjavah, saj se je prej imenovani želel predčasno vrniti v službo v Slovensko obveščevalno varnostno agencijo, od koder je na položaj generalnega direktorja obveščevalne-varnostne službe tudi prišel. Za novega direktorja pa je bil imenovan gospod Andrej Osolnik, ki je dolgoletni delavec obveščevalno-varnostne službe.

Kar pa se tiče menjave slednjega pred kratkim, pa je bila ta opravljena izključno zaradi osebnih razlogov na njegovo prošnjo in na njegovo mesto je bil kot v.d. postavljen dr. Jaroš Britovšek, prav tako dolgoletni sodelavec, delavec obveščevalno-varnostne službe.

Predsedujoči, hvala lepa.