Hvala lepa, gospod predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.

Torej, kar dobršen del tega smo v bistvu poslušali že večkrat, bodisi v poslanskih vprašanjih bodisi v neposrednih vprašanjih, ki jih poslanci opozicije pošiljajo na ministrstvo, bodisi na tistem Odboru za notranje zadeve, ki smo ga imeli pred meseci. In seveda tudi sam moram reči, da sem bil posebej ob izvajanju poslanke Sukičeve presenečen, tako kot je povedal poslanec Slovenske nacionalne stranke, ker so pravzaprav res dejansko 30 minut odvijalo oziroma razpravljalo oziroma meni očitalo politično kadrovanje v policiji.

Torej, najprej je treba povedati, seveda povedati, da minister ne kadruje v policiji. To bi po vseh letih po moje bilo že čas, da vsi vemo. Da pa ima pristojnost, tako kot ima pristojnost zamenjave direktorjev direktoratov znotraj Ministrstva za notranje zadeve, če govorim o ministru za notranje zadeve, imenovati tudi direktorja policije. Vsa ta mesta se imenujejo in razrešujejo na podlagi Zakona o javnih uslužbencih, kjer je jasno napisano, kateri so tisti, katera so položajna mesta, ki se na ta način imenujejo. Torej, v ministrstvih so to generalni direktor, generalni sekretar in vodja organizacijskih enot, v organih v sestavi ministrstva direktor in vodja organizacijskih enot, v kolikor je obstajalo seveda v upravnih enotah, načelniki upravne enote in vodje organizacijskih enot, v vladnih službah direktor in vodje organizacijskih enot in v upravah lokalnih skupnosti direktor in vodje organizacijskih enot.

Torej, da odboru, ki sem ga, ki sem ga omenil, torej na odboru pred približno štirimi meseci sem podal natančno analizo menjav znotraj ministrstva za vlade gospoda Boruta Pahorja, za vlade, za vlado Janeza Janše, torej prvo vlado v letu 2012, drugo njegovo vlado, pardon, za vlado mag. Alenke Bratušek, za vlado dr. Mira Cerarja, za vlado Marjana Šarca in pa statistiko naše vlade.

Torej, če se osredotočam samo na zadnji dve vladi, torej na našo vlado in vlado gospoda Marjana Šarca, seveda moram ugotoviti, da, najprej, da zamenjav ni bilo nič več kot v vladi Marjana Šarca, da so v. d.-ji, o čemer je govorila gospa Sukičeva, ravno tako ob tem, seveda je treba povedati, da je vlada Marjana Šarca vladala dlje, kot v tem trenutku vlada Vlada Janeza Janše, torej v času od 13. 9. do 13. 3. 2020 je v vladi Marjana Šarca, torej v dobrem letu in pol, bilo v glavnem vse na v. d.-jevstvu ali z drugimi besedami, vsi so bili začasno imenovani. Erik Pagon, v. d. generalnega sekretarja, Marko Rešetič, v. d. generalnega sekretarje, Simon Velički, v. d. generalnega direktorja policije, Tatjana Bobnar, v. d. generalnega direktorja policije, Urška Židan, v. d. generalnega, / nerazumljivo/ direktorica Direktorata za notranje zadeve, zanimivo pa je, da edini, ki ni bil v. d., pa je bil, poglej si ga zlomka, gospod Darko Muženič. In jaz v tem smislu sprašujem spoštovano, gospa poslanka, koliko ovadb pa je napisal gospod Muženič na NPU-ju? Koliko spisov je zaključil na NPU-ju? Na koliko ovadbah na NPU-ju je delal? Kaj so bile njegove strokovne reference na NPU-ju, da je pravzaprav na NPU sploh lahko zasedel mesto direktorja? Ali so morda strokovne reference to, da je nekdo na čelu Urada za preprečevanje urada mižal ob tem, ko se je oprala milijarda dolarjev skozi Novo ljubljansko banko, je morda to bila referenca za to, da lahko zasedeš NPU? In to celo brez v. d.-jevstva. Poglejte, zanimivo, edino on je imenovan neposredno brez v. d.-jevstva.

Torej, če nadaljujem, seveda je jasno, da vse kadrovanje, ki poteka znotraj policije, opravlja generalni direktor policije. To pristojnost direktor ima in mislim, da je prav, da jo on ima, nenazadnje je, tako kot smo že večkrat povedali, prav, da si vsak direktor ali pa vsak minister okoli sebe izbere ljudi, ki jim zaupa, za katere je prepričan, da so dovolj strokovni in nenazadnje, tiste, s katerimi oceni, da bo lahko v svojem mandatu delal.

Gospod poslanec je med drugim tudi v poslanskem vprašanju v ponedeljek to, kar ga zanima tudi danes, spraševal, kako je mogoče, da je bil razpis za direktorja s tako slabim ali pa s tako majhnim številom zahtevanih let, ki smo jih zahtevali, pa brez vizije, pa še nekaj drugega ste navedli. Zdaj, gospod poslanec, če sem vas prav razumel, sprašujete, kako je mogoče, da je tak razpis za direktorja NPU bil objavljen? Sem vas prav razumel? Prav ali ne prav? Prav. No, če sem vas prav razumel, potem je mogoče fajn, da si pogledate, kakšen razpis je sploh bil objavljen. Torej, na to nisem reagiral v ponedeljek, danes pa bom odreagiral. Torej, razpisa za direktorja NPU, o katerem govorite, ni bilo. Vsaj toliko bi se potrudili, da bi pogledali, za kaj je ta razpis bil. Bil je razpis za namestnika direktorja NPU, ne pa razpis za direktorja NPU, tega razpisa še ni bilo. Upam, da boste to dovolj natančno pogledali in drugič s pravimi podatki prišel pred ta spoštovani zbor.

Kot zanimivost – vsi govorite o tem, kako je NPU dejansko zelo pomembna in potrebna inštitucija, tudi sam sem prepričan, da je temu tako. Nikoli nihče do sedaj ni povedal, vsaj z našega zornega kota ne, mislim, da tudi predsednik vlade ni o tem govoril, nihče do sedaj ni rekel, da je potrebno NPU ukiniti. Torej, natolcevanje, ki ga slišim od mnogih poslancev, češ da je skrajni cilj te vlade ukinitev NPU-ja ali nekaj podobnega, seveda ne drži. Nihče ni nikoli rekel, da je treba NPU ukiniti, rekel pa sem večkrat, da je treba NPU vzpostaviti v tako kondicijo, da bo s svojim strokovnimi kapacitetami, ki jih ima, nenazadnje s svojimi plačami, ki so precej višje od tistih v redni policiji, to svojo dejavnost oziroma ta svoj obstoj na nek način sploh opravičil.

Zadnji podatek, ki ga imam, je da, NPU obdeluje približno 30 primerov. 30. Torej, v NPU-ju je zaposlenih nekaj več kot … Direktor me popravlja, točno 33 primerov, torej v, na Slovenskem nacionalnem preiskovalnem uradu je zaposlenih več kot 70 ljudi, več kot 70 preiskovalcev, torej visoko strokovnih, eminentnih, ki obdeluje 30 primerov. Si lahko predstavljate? Dva od teh, ali sta v teh 33 že vključena ali ne, sta tudi primera Matej Tonin in Žan Mahnič. Torej si lahko predstavljate ali pa si slovenska javnost lahko predstavlja, da je ob vsem tem, kar se dogaja v državnih gozdovih, kar se je dogajalo v TEŠ-u, ki ga, mimogrede, ni do konca pripeljal NPU, ampak celjska kriminalistična uprava, ob vsem tem, kar se je dogajalo v bolnicah z nakupom žilnih opornic, pa ob srčni kirurgiji in tako naprej, da ne naštevam, lahko bi našteval precej dolgo časa, NPU ukvarja zgolj s 30 primeri, 33, od katerih sta dva obdelava nadzornikov. Torej, jaz ne poznam evropske države, kjer bi se krim policija ukvarjala s parlamentarci, ki to policijo nadzirajo. Tudi ne poznam primera, kjer bi krim policija ali pa NPU v tem primeru, slovenski NPU, podal kazensko ovadbo zoper tiste, ki so tam vršili nadzor. Torej gotovo smo unicom(?). Kaj se bo iz tega razpletlo, bomo videli, ampak gotovo je to res nekaj neverjetnega.

In poglejte, spoštovana opozicija, spoštovani, gospa Sukičeva, veste, kdo je podpisal to ovadbo? Veste, kdo je podpisal to ovadbo proti Toninu, proti Mahniču? Torej, gospa, ki je bila po vašem z naše strani nastavljena zato, da ščiti SDS oziroma prikriva rabote, kot ste jih imenovali sami. Torej, ovadbo zoper Tonina in Mahniča je podpisala gospa Petra Grah. Torej, tudi to je meni neverjetno. Ampak očitno se je odločila, da je ovadba pripravljena korektno, da je prav, da gre naprej, in je to storila. Nihče ni na njo pritiskal, ne tako in ne drugače, kaj pa se bo s to ovadbo dogajalo na tožilstvu, bomo videli, kakšen pa je politični odziv, pa verjetno ni treba posebej razlagati. O tem sem govoril ravnokar. To je odziv, da policija ovaja svoje nadzornike, parlamentarne nadzornike, da ne bo pomote.

Eno od vprašanj, ki je bilo večkrat izpostavljeno in je nekako bilo rečeno, da terja današnji odgovor. Naš današnji odgovor je seveda primer Muženič oziroma sodba upravnega sodišča. Torej, jaz upam, da ste si to sodbo prebrali. Ne tako kot razpis, ki ga pravzaprav še ni bilo, a ne, da ne bom tudi takih vprašanj dobil. Upam, da ste si to sodbo prebrali. Torej, kaj piše v tej sodbi? V tej sodbi piše, da je potrebno o zadevi ponovno odločati. Ko sem sam videl to sodbo, me je najprej presenetilo, da je v poduku pisalo, da na to sodbo ni možna pritožba, navadno je v vseh primerih možna pritožba, pa so me pravniki, sam seveda nisem pravnik, podučili, da je povsem logično, da v tej sodbi, razsodbi ni možnosti pritožbe, kajti sodišče je zgolj dalo napotek policiji, da o zadevi ponovno odloči. In jaz vam lahko povem, da bo policija gotovo o zadevi ponovno odločila, da bo spoštovala mnenje sodišča, bi vam pa priporočil, da to sodbo temeljito preberete pa pogledate. Ta sodba namreč popolnoma diskreditira vaše delo. Ta sodba diskreditira to, kar ste poslanci sprejeli. Poglejte si stenograme vaših sej, poglejte si sprejemanje zakona, ki je ustoličil ali pa uzakonil NPU, poglejte si, kaj ste takrat poslanci razpravljali. Videli boste, da je bilo jasno v razpravi, v magnetogramih in seveda tudi v samem zapisu zakona kot seveda tudi v komentarju k temu zakonu, je jasno napisano, da se za imenovanje in razrešitev direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada smiselno uporabljajo določbe Zakona o javnih uslužbencih. Celo več, eksplicitno je bilo napisano, da se uporablja tista odločba, ki direktorju daje pravico, da v roku enega leta od nastopa te funkcije pristojnega ali pa že imenovanega direktorja razreši in na njegovo mesto imenuje v. d. direktorja, kajti kot veste je imenovanje brez v. d.-ja praktično nemogoče, ker je potrebno, v kolikor želite seveda zamenjave takoj, je pač potrebno speljati postopek pred uradniškim svetom, z ustrezno razpisno komisijo, kar seveda po navadi traja dva meseca ali pa mesec pa pol, če ste zelo učinkoviti.

Torej, priporočam, da to, kot rečeno, priporočate, preberete to sodbo, in morda tudi sami ocenite, ali je ta sodba škandal ali ne oziroma ali ta sodba pravzaprav upošteva tisto, kar ste poslanci v sprejemanju Zakona o organiziranosti in delu policije, v katerega je bilo seveda vneseno oziroma ustanovljeno tudi delo, formalno, formalna struktura Nacionalnega preiskovalna urada, takrat vzpostavljena.

Nadaljnje me zelo skrbi to, kar je povedal, se opravičujem, morda gospod poslanec ali pa gospa poslanka, lahko da sem si napačno napisal, ampak mislim, da je bil gospod poslanec, ki je povedal, da imamo kriminaliste zadolžene za SDS. To je, to je nekaj neverjetnega. Torej, če je temu tako, se tudi jaz vprašam, ali pa bom rekel, se ne sprašujem več, ampak lahko samo potrdim tisto, da imamo politično policijo. Torej, jaz si ne predstavljam, da bi lahko bil kjerkoli kakšen policist, ki bi bil zadolžen za SDS. Tudi ne za Levico, tudi ne za LMŠ, predstavljam pa si, da so tam ljudje zadolženi za to, da preganjajo kriminal, da preprečujejo oziroma odkrivajo korupcijo, da oddajajo primerne kazenske ovadbe na tožilstvo, da so te procesirane tako, kot morajo biti. Nikakor pa ne, da je nekdo specifično zadolžen za katero od političnih strank.

Kar se tiče podpore, o kateri je govoril gospod poslanec, o podpori nekaterih ali pa govoril je celo o večjem delu krim policije, zaposlenih na krim policiji in v NPU-ju, ki naj bi jo omenjeni gospodje, ki pač niso več na mestu direktorjev oziroma v. d. direktorjev imeli, lahko povem samo to, da je, bi rekel, ta stvar, zelo enostranska. Lahko celo povem več, drži, imeli so zelo glasno podporo. Torej, tistih nekaj posameznikov v krim policiji in v NPU-ju imajo boljše linke in glasnejše zvočnike na tistih televizijah, ki ste jih tudi sami omenili, torej na 24ur.com pa še kje drugje. Sodbe Muženiča ni prvi videl direktor policije ali pa sprejemna pisarna na Ministrstvu za notranje zadeve. Prva jo je videla novinarka POP TV-ja, si lahko zamislite. Najbrž, predvidevam, je tja ni poslalo sodišče. Ker je mi nismo imeli, je tudi mi nismo tja poslali, torej je logičen zaključek, da jo je tja posredoval gospod Muženič. Torej, očitno so neke navezave z določenimi medijskimi hišami tako močne, da ni problem objaviti sodbo, ki jo niti tisti, ki je bil tožen, še ni videl. Tudi sam sem jo moral sneti z neta 24ur.com, da sem jo lahko prebral. Do ministrstva je prišla s tridnevnim zamikom od tistega trenutka, ko je bila objavljena na POP TV-ju.

Pravzaprav se dogaja enako s tistimi ovadbami, ki so jih, če se spomnite, vložili zoper mene in mislim, da tudi državnega sekretarja, tako imenovani pošteni policisti. Pošteni policisti so me ovadili, v tem trenutku niti več ne vem, zakaj, ker so bile notri napisane take nebuloze, da se jih enostavno nisem zapomnil. Pošteni policisti so me ovadili tako, da je bilo to najprej objavljeno na, kje drugje kot na POP TV. Torej, ne da bi to najprej videli v policiji ali pa da bi to najprej prišlo na tožilstvo. Sam sem poizvedoval, ali so to ovadbo poštenih policistov, pod narekovaji, pravzaprav na policiji ali pa na tožilstvu že prejeli, pa mi tega odgovora niso dali, prejeli pa so jo na POP TV-ju. Torej, očitno imamo nek medijski kanal, ki je neposredno nalinkan s tistimi, ki na NPU-ju ali pa na krim policiji o sebi menijo, da so nezamenljivi, o sebi menijo, da so najbolj strokovni v tej državi, ob tem pa seveda statistika o njihovem delu govori drugače. Statistika o delu NPU-ja, na žalost, povedano že večkrat, ne govori v njihov prid. Govori kvečjemu v njihov minus. Večina odmevnih primerov, ki so se seveda uspešno procesirali tudi na tožilstvu in kasneje na sodiščih, je bila v rokah krim policij posamezne policijske uprave.

Naj na koncu rečem še besedo, dve o priporočilih. Iz teh priporočil, kot sem jih prebral, pravzaprav veje ravno tisto, česar vlada ne počne. Torej, iz teh priporočil se zdi, kot da vlada kadruje mimo zakonov, da vlada kadruje politično, da vlada ne upošteva zakonov pri menjavah kadrov, kar je seveda popolna laž. Vse menjave naše vlade so bile izvedene skladno z zakonom, vse menjave naše vlade so bile, vsaj za tiste, ki so v moji pristojnosti, lahko rečem, izvedene na podlagi strokovnih tehtanj in strokovnih odločitev. Torej, oba direktorja sem izbral na podlagi njunih strokovnih referenc, njunega večletnega dela v policiji in tega, kar sta seveda na osebni predstavitvi o viziji povedala. Od ostalih kadrovskih zadev na Ministrstvu za notranje zadeve moram reči, da je kar nekaj bodisi že imenovanih generalnih direktorjev ali pa vršilcev dolžnosti generalnih direktorjev enakih ali pa istih, torej tistih, ki so tam že bili, ko sem nastopil to funkcijo. Torej so bili imenovani v nekih drugih časih pod nekimi drugimi ljudmi. Drži pa, da sem imenoval tri vršilce dolžnosti generalnega sekretarja, zaradi tega ker sem podedoval prazno mesto generalnega sekretarja, kot rečeno na začetku, je gospod Marjan Šarec tukaj ali pa njegova vlada ravno tako poslovala leto in pol zgolj z vršilci dolžnosti, medtem ko pa so trije vršilci direktorjev, generalnih, vršilci dolžnosti direktorjev direktoratov, tri od njih pa posledica tega, ker smo v Ministrstvu za notranje zadeve izvedli reorganizacijo organigrama oziroma sestave našega ministrstva. Želeli smo pač enostavno ločiti velik sekretariat tudi na direktorat za logistiko, torej podobno po vzoru, kot ga že leta imajo na Ministrstvu za obrambo, in pa seveda ločili smo direktorat za migracije glede na to, da je to ena od ključnih stvari, ki jo bomo deležni ali pa s katero se bomo srečevali v prihodnosti, in pa direktorat, torej tisto, kar je ostalo, direktorat za upravne notranje zadeve.

Sam bi s tem svojim uvodom zaključil, bom pa seveda na razpolago še za eventualna dodatna vprašanja. Če pa je potrebno, pa je na voljo tudi direktor Policije za kakršnakoli dodatna pojasnila.