Hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni tudi v mojem imenu. / oglašanje iz dvorane/ Ali lahko nadaljujem? (Da.)

Ministrstvo za kulturo je glede domnevnih nepravilnostih pri izplačevanju dodatkov za delo prek polnega delovnega časa na RTV Slovenija izvedelo iz medijev. Ministrstvo tudi nima kakšnih pristojnosti, da bi se vtikalo v plače v tem javnem zavodu. Tam imamo vodstvo, RTV Slovenija, imamo Nadzorni svet in tudi druge organe nadzora, ki ugotavljajo pravilnosti oziroma nepravilnosti pri izplačevanju plač tamkaj zaposlenih, ki so javni uslužbenci. Kot predstavnika ustanoviteljev RTV Slovenija, pa nam seveda ni vseeno, da se je v javnosti ustvarila taka klima pri delitvi teh dodatkov pri plačah, da, vsaj občutek, da delitev ni bila pravilna, da so se zaposleni delili na prvo in drugo razredne in seveda se je zasejal dvom v vodstvo zavoda, kar je pa tudi neka posledica, sam program oziroma delo RTV Slovenija.

Mi tudi ne vemo, na ministrstvu, ali je bila izpostavljenost tveganju teh ljudi, ki so dobili največje dodatke, res takšna ali pa so bili do teh dodatkov bolj upravičeni drugi novinarji oziroma tehnični delavci. Minister in Ministrstvo za kulturo ne moreta oziroma nimata pristojnosti, da bi nadzirala, kateri zaposleni na RTV Slovenija so dobili, so bili nadpovprečno izpostavljeni in kateri so bili prekomerno obremenjeni zaradi obvladovanja te epidemije. Kot je bilo danes že rečeno, Ministrstvo za kulturo ni določilo obsega sredstev za financiranje po 71. členu Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije Covid in njihovih posledic za državljane in za gospodarstvo – dolg naziv tega zakona -, vendar je RTV Slovenija te dodatke kljub temu izplačala.

V marsikaterem gradivu beremo, da generalni direktor ni vnaprej opredelil kriterijev in okoliščin, v katerih so bili javni uslužbenci opravičeni do dodatkov po 71. členu tako imenovanega Covid zakona. Javnim uslužbencem je ta dodatek določil s sklepom na podlagi predlogov vodij organizacijskih enot RTV. Generalni direktor kriterij in okoliščin tudi ni opredelil in sindikatom ni dal možnosti, da bi podajali svoje mnenje. Sicer pa ni nepomemben tudi podatek, da je Nadzorni svet RTV Slovenija na seji 27. maja, to je bila 23. seja, s sklepom predlagal generalnemu direktorju, da naroči izredni notranji revizijski pregled upravičenosti do izrednih ukrepov čakanja oziroma dela na domu, ter dodatkov, generalni direktor pa je notranjo revizijo naročil šele 1. septembra. Torej, minili so trije meseci od zahteve Nadzornega sveta do naročila revizije direktorja, kar je povsem nesprejemljivo. Kot je bilo rečeno, vmes je inšpekcijski nadzor že opravil tudi Direktorat za javni sektor, pri Ministrstvu za javno upravo.

Sicer pa, vemo, da kolektivna pogodba za novinarje govori tudi o tako imenovanem, rekreativnem dopustu. Novinarji so zaradi posebne narave dela deležni po teden dni rekreacijskega dopusta. To sem izkoristil tudi sam, z veseljem, ko sem bil še na strani novinarjev in ostali javni uslužbenci v tem sistemu tovrstne bonitete ne poznajo. Iz zapisnika o inšpekcijskem nadzoru pa nenazadnje vidimo tudi, da imajo posamezni novinarji precej visoke plačilne razrede, tja do 57. razreda. V javni upravi je to nekje na ravni direktorjev direktoratov. Seveda pa je tudi uvrščanje novinarjev v plačilne razrede, v domeni vodstva Javnega zavoda RTV Slovenija in nikakor ne ministrstva. Mi lahko le upamo in pričakujemo, da odgovorni na RTV Slovenija tudi na tem področju ravnajo odgovorno.

Hvala lepa.