Kot ste povedali, predsednik, imamo v tej zadevi samo predlog po enega kandidata za predsednika in enega za namestnika predsednika Državne volilne komisije. Rada bi povedala kako izjemno me moti, ko začnejo mediji, včeraj mislim, da je bila to 24 UR, črniti ali pa osirati, po domače rečeno, ljudi, ki si to ne zaslužijo. Včeraj je nenadoma za sodnika Goloba in mislim, da tudi za namestnico, da naj bi bila v isti zadevi, zaokrožila neka informacija, da sta onadva posegla v pravico do informiranosti itd.

Sama sem bila 10 let zaposlena v tisti hiši, kjer je tudi Vrhovno sodišče in nikoli nisem o nobenem od teh dveh slišala nič slabega. Nekdo, ki dela v neki inštituciji točno ve kdo je problematičen, kdo ni, kdo je tak, kdo je drugačen, kdo je izpostavljen na tak način, kdo na drugačen način, kdo je vodja v tem smislu. To sta dva sodnika, saj tako jih vidim, točno s pravega področja z upravnega oddelka na Vrhovnem sodišču v Ljubljani, ki sta očitno, to smo sedaj zvedeli, sodelovala kot člana senata, predsednik senata je bil sedanji predsednik Sodnega sveta dr. Erik Kerševan, precej desno usmerjen sodnik. Sama tega ne vem, ampak tako je mnenje o njem, vendar nočem nič slabega. Sedaj imamo tukaj očitno mnenje, da sta ta dva sodnika onemogočila javnosti vpogled v neko zadevo in s tem zaprla sodišče do vstopa medijev in javnosti.

Upam, da ste vsi tisti, ki se boste sedaj odločali videli tudi pojasnilo Vrhovnega sodišča. Upam, da neke verodostojnosti javne službe, službe za odnose z javnostmi na Vrhovnem sodišču pa le verjamemo, da ne more od tam priti kar nekaj in da tolmačenja od tam niso kar nek spis od nekoga, ki razmišlja drugače kot vsi ostali, in v tem pojasnilu je lepo pojasnjeno. V tej sodbi, ki se citira, je bilo obravnavano samo vprašanje katera je pravilna pravna podlaga. Se pravi po domače rečeno kateri zakon se naj uporablja pri vpogledu v tožilske in sodne spise. In odločeno je bilo, ne onadva, ampak celotni senat, da so to postopkovni zakoni, ki se uporabljajo pred sodišči. Konkretno Zakon o kazenskem postopku in o Zakon o pravdnem postopku. Samo to. In drugi postopkovni zakoni, ki se pred sodiščem uporabljajo. Se pravi, bistvo te odločitve je ali za vpogled v spise se uporabljajo postopkovni zakoni ali kakšni drugi zakoni. In hvala bogu, po mojem mnenju, so odločili, da so to postopkovni zakoni. Recimo Zakon o kazenskem postopku točno določa, sama sem to delala, sem bila predstavnica za odnose z javnostmi, v katerih zadevah in kdaj lahko določeno zadevo v kazenskem postopku daš ven oziroma daš medijem. Recimo konkretno; v kateri fazi lahko ti že poveš kaj se dogaja, da se mora najprej vročiti sodba obdolžencem preden lahko daš poročilo naprej itd. Nekatere te stvari so določene v postopkovnih zakonih in niso v nobenem smislu problematične.

Tudi sodišče piše: sodba ni z ničemer omejila transparentnosti delovanja sodišč in njihove dolžnosti, da javnost obveščajo o pomembnosti odločitev. Prav tako pa sodba ni v ničemer posegla v obveznosti sodišč, da ob veljavnih zakonskih podlagah zagotavljajo novinarjem dostop do odločitvah sodišč ob veljavnih zakonskih podlagah, hvala bogu, ki jih potrebujejo za uresničevanje njihovega poslanstva, obveščanja javnosti v javnem interesu skladno z merili, ki jih zato dajeta Ustava in Evropska konvencija. Skratka nič se ni spremenilo. Kot ena sodba je sedaj dokončno povedala kaj je pravna podlaga. Postopkovni zakoni. Zakon o pravdnem postopku, Zakon o kazenskem postopku, Zakon o upravnem postopku.

To da sedaj nekateri to, da sodišče o določeni zadevi ne daje neke stvari ven, vežejo na to sodbo. To ni prav. To je tudi tukaj Vrhovno sodišče napisalo.

Prosim vas, odločite se po svoji vesti, ampak ne nasedajte na zadnje minutne neke informacije v enem mediju, ki nič ne povedo. Nimam nobenega razloga, sploh pa ne v tej sodbi, da teh ljudi ne bi podprla. Nobenega razloga. Jih ne poznam, da se razumemo, osebno jih nisem nikoli srečala, ampak nimam nobenega konkretnega razloga. Sploh pa to ni ta sodba, da teh ljudi ne bi podrla in jih bom podrla.