Hvala za besedo, gospod predsedujoči, poslanke in poslanci, gospod minister, ostali prisotni, vsem skupaj lep pozdrav. Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Državnega sveta je na 22. seji 8. 10. obravnavala letno poročilo o poslovanju družbe slovenski gozdovi. Iz vsebine poročila izhaja, da je bilo poslovanje družbe v letu 19 uspešno in v skladu s cilji, ki jih določa 7. člena Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije. Povečala se je površina državnih gozdov, povečale so se lastne zmogljivosti za sečnjo, spravilo ter transport gozdno lesnih sortimentov, izpolnjevali so mednarodne standarde ter krepili ekološke in socialne funkcije gozdov, izvedena so vlaganja v gozdove, kot so gojitvena in varstvena dela ter vlaganja v gozdno infrastrukturo, povečan obseg sanitarne sečnje, zelena delovna mesta na podeželju, prodaja lesa domačim kupcem. Vendar mi smo poročilo zelo podrobno pregledali in podajamo naše poglede, opozorila in tudi priporočila. Komisija ugotavlja, da je poročilo strukturirano tako, da prikazuje doseganje posameznih ciljev po posameznih letih in je bolj pregledno, vendar obenem izpostavlja, da vsebuje premalo relevantnih podatkov za celovito seznanitev s poslovanjem družbe. Pri tem državni svetniki tudi opozarjamo, da bi moralo tovrstno poročilo vsebovati podatke o netu donosu lesa iz državnih gozdov, ceni lastne proizvodnje in dejanski cenovni učinkovitosti in o kakovostni strukturi posekanega in prodanega ter tabelo o konkretnih kakovostnih razredih ločeno za vsako klaso posebej, po posameznih območnih enotah in ne združeno. Člani komisije predlagamo, da družba, ki mora kot gospodarska družba pripraviti tudi poročilo v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah, naslednjič predložiti v obravnavo to poročilo, dopolnjeno z navedenimi zahtevami. Pri tem opozarjamo, da bi tovrstno poročilo moralo vsebovati podatke o neto donosu lesa iz državnih gozdov, ceni lastne proizvodnje in dejanski cenovni učinkovitosti in kakovostni strukturi posekanega in prodanega lesa ter tabelo o konkretnih kakovostnih razredih, ločeno za vsako klaso posebej po posameznih območnih enotah in ne združeno. Komisija predlaga, da se pripravi integrizacija državnih gozdov in na njeni podlagi v naslednja poročila vnesejo vsi relevantni podatki o dejanskem stanju vrednosti državnih gozdov. S tem bi zagotovili tudi večjo transparentnost gospodarjenja z državnimi gozdovi. Sklad kmetijskih zemljišč, dokler je upravljal z državnimi gozdovi, je imel zelo transparentno predstavljeno navedeno problematiko. Komisija ugotavlja, da se je poslovni izid družbe v dveh letih znižal za 14% in to kljub konjukturi v gospodarstvu in povečanem povpraševanju po lesu. Iz poročila je bilo razvidno, da je bilo leto 2019 neto donos za državo razlika med vrednostjo lesa in stroški poseka, spravila, gojenja in varstva gozdov ter vzdrževanja cest skoraj 28 evrov po kubiku. Ker pa se donos za državo meri tudi preko plačila v gozdni sklad, plačila davkov in doseženega poslovnega izida, ta na letni ravni znaša okoli 27 do 29 milijonov evrov. Komisija meni, da so podatki zavajajoči in da je država dejansko prejela pet milijonov in pol evrov, razvidno iz bilance izkaza gibanja kapitala v obliki transakcije z lastniki, če k temu prištejemo še dva milijona in pol evrov davka na dobiček, to pomeni, da je SiDG v državno blagajno dejansko vplačal osem milijonov in dvesto tisoč. Ob upoštevanju prodane količine lesa je donos za lastnika 6 evrov na kubik, plačilo v gozdni sklad pa skoraj 10 evrov na kubik. Donos države sedaj v skladu z gospodarstvom v gozdni sklad, namenjen nakupu gozdov, pospeševanju, negovanju gozdov ter sanaciji po ujmah. Četudi bi plačilo v gozdni sklad upoštevali pri ugotavljanju neto donosa za državo, ne moremo govoriti o 27, to se pravi 28 evrih, ampak le o 15,75 evra na kubik, kar pa je primerljivo z izkupičkom iz preteklega koncesijskega sistema. To je povzeto iz bilance. Kdor je bral bilanco, lahko dobi te podatke. Kar je direktor, v.d. direktor govoril je pa druga stvar, to je iz bilanc, berite bilanco o poslovanju. Komisija je izpostavila problematiko nakupov gozdov v prejšnjem pošiljanju ponudb za odkup s ponujenimi visokimi odkupnimi cenami, ki jim je težko konkurirati, na kar opozarjajo tudi na Kmetijsko gozdarski zbornici. Iz poročila tudi ni moč razbrati, kakšni gozdovi se kupujejo, saj bi na ta način lahko preverili, ali res se kupujejo izsekani, prazni gozdovi po visokih in nekonkurenčnih cenah. Komisija predlaga, da se razmisli možnosti povečanja deleža ležalnih gozdov na način, da bi se gozdovi občine obravnavali kot državni gozdovi, brez njihovega odkupa od občin. To se pravi, da bi tistih 7%, ki smo sedaj v državni lasti kot zaščiteni gozdovi, vključili lahko še občinske in tako prešli na tisto evropsko direktivo, da ima vsaka država 10% zaščitenega gozda. Komisija je izrazila zadovoljstvo, da družba v zasledovanju cilja razvoja podeželja, zlasti ohranjanja kmetijskih, kmetij in podeželja v hribovitem svetu z omejenimi možnostmi gospodarjenja za izvajanje del sečnje in spravila, ki vključujejo gorske in hribovske kmetije, ki ta dela izvajajo kot dopolnilno dejavnost. Komisija meni, da je treba stremeti k čim višji vključenosti kmetij tudi v prihodnje in izdelati strategijo oziroma zagotoviti sistemski pristop izvajanja del do leta 2022, ko se bodo začele iztekati koncesijske pogodbe za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije. Treba je oblikovati primerne pogoje, da bodo zainteresirani kmetje čim lažje dostopali k izvajanju del na podlagi javnih razpisov, komisija izpostavlja, da je treba pogodbene izvajalce za delo v sečnji plačati, ko je les še na kamionski cesti in ne šele, ko družba les proda, kar se dogaja danes, izvajalci sečnje tako čakajo na izplačila tudi več mesecev. Zato v tem času tudi ne morejo poplačati davčnih obveznosti. Če lahko tukaj dodam še dva stavka. To je velik prekršek tudi v smislu finančne zakonodaje, vsak mesec je treba napisati, kaj se je pridelalo in potem tudi prodalo. To vemo, kako je v gradbeništvu. Manjkata pa podatek o višini plačili storitve za izvajalca in lastni ceni proizvodnje, ki bi izkazala realnejšo sliko o poslovanju in dejanski cenovni učinkovitosti. Komisija ob tem poudarja, da je cena za sečnjo izvajalcev prenizka, saj znaša le okoli 17 evrov za kubik, pri čemer je cena lastne sečnje po podatki družbe na dan 30. 9. 2020 23 evro za kubik. Ta podatek je bil dan na sami komisiji. Komisija ugotavlja, da je SiDG v preteklem letu izvedla obsežna vlaganja v gozdov, ob tem komisija izpostavlja, da iz poročila ni razvidno, na katerih zemljiščih so bila dela dejansko izvedena in kakšna dela so se izvajala, kar je pogoj za preverjanje stanja v naravi. Komisija predlaga, da se prihodnje vlaganje v ceste in vlake poveča s ciljem ohranitve dolgoročne kakovosti in odprtosti gozdov, saj je trenutni vložek prenizek, iz poročila izhaja, da je strošek vlaganja v ceste in vlake 0,84 evra oziroma skupen znesek 2,78 evra, v preteklosti je bil tudi 5 evrov. Pri tem tudi ne smemo prezreti dejstva, da so gozdne prometnice pomembne tudi z vidika dostopnosti kmetij in samega podeželja. Za realnejšo analizo poslovanja družbe bi se moralo poročilo po mnenju komisije dopolniti tudi z podatki o morebitnih subvencijah, ki so bile pridobljene za izvedena gozdno obnovitvena varstvena dela, za katere je družba namenila dva milijona in pol oziroma skoraj dva evra po kubiku. Komisija opozarja, da iz poročila tudi ni moč razbrati nobenih podatkov o kraji lesa v državnih gozdovih, o tem smo že slišali, ne bom o tem več govoril. Komisija tudi ugotavlja, da je zakonski cilj prodaje lesa na panju v minimalnem obsegu dosežen, saj se je v preteklem letu na ta način prodalo zgolj en procent lesa, po pogovoru na samem sestanku, da se bo v letošnjem letu več povečalo, po povprečni ceni 45 evrov za kubik. Ta podatek si zapomnite, ker prej ste imeli podatek 48 evrov pa dobimo za prodani les. Komisija podpira prodaja na panju, saj omogoča pospešitev prodaje, kar je nujno še posebej v kriznih razmerah, npr. vetrolom v letu 18, lubadar v letu 17, s tem se pospeši tudi sanacija, saj je podjetje, ki kupi les na panju, zainteresirano, da les pospravi čim prej in tako iztrži čim višjo kakovost in s tem tudi višjo ceno. Izvajanje sanacije s skromno prodajo lesa na panju oziroma brez nje vodi le v prekomerno skladiščenje lesa v centralnih skladiščih, kjer izgublja na kakovosti in vrednosti. Na to kaže tudi podatek iz poročila, da se je v letu 2019 začelo z visokim stanjem 180 tisoč kubikov lesa na zalogi, ki se je potem kasneje prodalo, v glavnem v državi bivše Jugoslavije, poleg tega lahko kupec na panju dogovori dolžino hlodovine, v nasprotnem primeru je hlodovina razrezana na štiri metre in se težje prodaja kot višek na trgu. Iz podatkov o poslovanju je prodaja na panju najbolj rentabilna, to so dejstva. Ampak trenutno predstavlja samo en procent. Družba je investirala okoli tri in pol milijona evrov v gozdno infrastrukturo, 1,8 milijona v opremo za lastno proizvodnje, za investiranje v lastno proizvodnjo nadaljuje tudi letos po oceni družbe bo strateški cilj obsega lastne proizvodnje dosežen v začetku leta 21, … ko bodo sposobni realizirati 20% sečnje za lastno proizvodnjo. Zdaj tukaj smo se tudi spraševali, ali je to smotrno, glede na podatek, da na panju veliko več iztržimo. Komisija poudarja, da je treba že v javne razpise s ciljem dejanskega ugotavljanja zelenih delovnih mesto vključiti lokalni ekološki nizko ogljični vidik, če želimo poudariti socialno funkcijo gozdov in obenem preprečiti preobremenjenost lokalnih cest s kamioni, je smiselno, da sečnjo izvajajo lokalni izvajalci in da dobi možnost odkupa najprej lokalni kupec. SiDG je lani izvedla tudi manjšo investicijo v hčerinsko družbo Snežnik, ob ugotovitvi da podjetje Snežnik vsakodnevno ustvarja tekočo izgubo in bo tudi letošnjo poslovno leto zaključila v izgubo, komisija opozarja, da iz poročila ni razvidno, da je lani podjetje ustvarilo 670 evrov izgube. To se spet lahko dobi v bilanci. Iz tega vidika komisija poudarja, da je treba razmisliti o nadaljnjem odpiranju načrtovanih štirih centrov za zbiranje in predelavo lesa, saj lahko vsaka tovrstna investicija predstavlja tveganje nedovoljene državne pomoči in če vam je podatek znan, ko se les enkrat preloži, je že vreden za štiri do šest evrov manj. Se pravi ali bodo ti novi skladiščni prostori zato bolj rentabilni ali ne, gozdarji predlagajo, da les čim prej pride do končnega kupca iz gozda. Komisija v poročilu pogreša podatke o poteku razdruževanja premoženja s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Hvala, predsedujoči.