Spoštovani predsednik, hvala za besedo, spoštovane poslanke, poslanci, spoštovani minister in direktor družbe ter ostali prisotni. Les je naša strateška surovina, ki ima v obdobju prehoda v ogljino nevtralnost še toliko večjo vrednost. Velja namreč za naravno obnovljiv vir in enega okolju najbolj prijaznih materialov, ki količinsko in kakovostno zagotavlja naši lesno predelovalni industriji vir preživetja na dolgi rok. Za Slovenijo predstavlja izjemno konkurenčno prednosti in razvojni potencial za zeleno prihodnost, ki ga seveda velja izkoristiti. Naša lesna predelovalna industrija počasi, a vztrajno okreva in beleži spodbudne poslovne rezultate. V zadnjih desetih se je tako število lesarskih podjetij povečalo za 14%, prihodki od prodaje za 35%, dodana vrednost na zaposlenega pa za 73%. Eden pomembnejših korakov v smer razvoja lesno predelovalne industrije je bilo sprejetje Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije leta 2016, na njegovi podlagi ustanovljena družba SiDG d.o.o. je v preteklih letih poslovala s trendom dobrih poslovnih rezultatov, zadovoljni smo, da ta pozitivni trend nadaljuje na področju svoje naloge gospodarjenja z državnimi gozdovi opravlja relativno dobro in s tem tako dokazuje, da je bil sprejem tega zakona ter prekinitev nekdanjih koncesijskih odnosov in slabe prakse gospodarjenja z gozdovi v lasti države, takrat pravilna odločitev. Ampak ugotavljamo pa, da družba žal ni bila tako uspešna pri vzpostavljanju drugega dela gozdno lesno verige, ki zadeva vzpostavitev centrov za zbiranje in predelavo lesa. Vzpostavitev centrov, ki naj bi postali regijski spodbujevalci razvoja lesne industrije omogoča 9. člen prej omenjenega zakona, zdaj kljub številnim sprejetim sklepom Vlade Republike Slovenije v vlogi skupščine družbe SiDG in sklepom Odbora za gozdarstvo, kmetijstvo in prehrano, vse od sprejema zakona v torej v petih na tem področju praktično ni bilo napredka. SiDG razpoložljiva sredstva vlaga pretežno v gozdarsko dejavnost in v razvoj družbe Snežnik d.o.o, ki dejansko predstavlja stvarni vložek države v SiDG ob njeni ustanovitvi. Ocenjujemo, da odsotnost centrov negativno vpliva na razvoj gozdno lesne verige in še posebej lesno predelovalne industrije. Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo se zavedamo razvojnega potenciala lesarske panoge in poskušamo na različne načine doseči, da bi čim več kvalitetne domače hlodovine predelali pri nas, doma, in iz nje proizvajali izdelke z visoko dodano vrednostjo. Tudi Vlada Republike Slovenije je med prioritetne strateške naložbe države uvrstila sedem lesno predelovalnih centrov v skupni investicijski vrednosti preko 140 milijonov evrov, med njimi so tudi centri, ki jih predvideva strateški načrt. Lesno industrijo smo umestili v slovensko industrijsko strategijo do leta 2030 in pri tem les opredelili kot surovino za industrijsko predelavo. Če želimo torej naši lesno predelovalni industriji zagotoviti pogoje za hitrejšo rast in mednarodno konkurenčnost, je potrebno čim prej sprejeti noveliran strateški načrt ter začeti čim prej uresničevati predvidene in načrtovane strateške naložbe. Le tako bomo lahko uresničili cilj, da bi do leta 2030 povečali količino doma predelanega lesa na tri milijone m3 letno in v lesarski panogi zaposlili tam nekje 15 tisoč delavcev. Kvalitetne lesne surovine imamo za uresničitev tega cilja dovolj, povečanje domače predelave in rabe lesa za proizvodnjo izdelkov z visoko dodano vrednostjo pa bo v občutni meri pripomoglo tudi k izpolnjevanj dolgoročne naloge in sicer, da do leta 2050 postanemo ogljično nevtralna družba. Hvala.