Hvala lepa za besedo, gospod predsednik.

Zakonodajno-pravna služba je pripravila mnenje in je v zvezi z 20. členom predloga zakona opozorila na nedorečenost določbe o tem, katera je obveznost plačila stroškov zagotavljanja mrliško-pregledne službe, ki izvira iz obdobja pred začetkom uporabe tega zakona. Ni jasno, ali se to nanaša na storitve te službe, ki so bile izvedene pred uveljavitvijo zakona, ali pa na obveznosti plačila teh storitev, ki so glede na pogodbo zapadle v plačilo.

Nadalje, enaka pripomba glede nejasne določitve pomena besede »izvirajo«, daje Zakonodajno-pravna služba tudi v zvezi z 21. členom, tako v prvem kot v drugem odstavku. Ni namreč jasno, na kateri datum glede obveznosti plačila prispevka za zdravstveno zavarovanje za družinske pomočnike se nanaša besedilo »izvirajo iz obdobja pred začetkom uporabe tega zakona«. Na potek posameznega meseca zavarovalnega obdobja, v katerem je družinski pomočnik zavarovan, na potek roka za predložitev obračuna za to obdobje 15. dan v naslednjem mesecu, na potek roka za plačilo obveznosti za to obdobje 20. dan v naslednjem mesecu ali na kak drug datum. V zvezi s tema dvema pripombama ugotavljam, da sta podana amandmaja.

Podali smo še pripombo k 24. členu predloga zakona in opozorili, da izraz »naslednjega koledarskega leta« ni jasen, ker ni jasno, od katerega leta je to naslednje koledarsko leto. Poleg tega pa tudi opozarja, da je obveznost države za povračilo stroškov občini javnopravna, saj izhaja neposredno iz zakona. O takih obveznostih se ne odloča na podlagi računa, pač pa na podlagi zahtevka občin, odloči pa se z odločbo v upravnem postopku. Nadalje še dve ugotovitvi v zvezi z amandmaji. In sicer, najprej je treba povedati, da Zakonodajno-pravna služba ne odloča o dopustnosti amandmajev, pač pa je treba v zvezi z njimi povedati sledeče. Predlagani amandmaji vključujejo spremembe zakonov, ki v prvotnem predlogu zakona niso bili vključeni. S tem je predlagan nov zakon, ki spreminja zadevne zakone, kar pomeni nov zakonodajni postopek. Po 89. členu ustave se zakon sprejema praviloma v večfaznem postopku, izjeme pa lahko določi le Poslovnik Državnega zbora. Take izjeme, da bi bilo mogoče z amandmaji začeti nov zakonodajni postopek, pa Poslovnik Državnega zbora ne predvideva. Zato nove predlagane spremembe Stanovanjskega zakona, Zakona o gasilstvu in Zakona o varstvu pred požarom po mnenju Zakonodajno-pravne službe niso skladne z ustavo in tudi ne s Poslovnikom Državnega zbora. Nadalje predlagani amandmaji vključujejo tudi spremembe in dopolnitve ter razveljavitve določb Zakona o financiranju občin, katerega spremembe in dopolnitve, tudi razveljavitve do sedaj niso bile predlagane. S tem v zvezi je treba izpostaviti 152. člen Poslovnika Državnega zbora, ki določa, da se pri predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona, kar je predlog zakona zgolj zakon o spremembah in dopolnitvah več zakonov, amandmaje lahko vlaga le k členom sprememb in dopolnitev predloga zakona. Skratka, Zakonodajno-pravna služba meni, da je treba presoditi dopustnost amandmajev iz več členov poslovniških določb.

Hvala.