Hvala lepa, gospod predsednik.

Spoštovani gospod minister, vabljeni, kolegice in kolegi!

Verjetno se vsi strinjamo s tem kako natančno predvsem pa s kakšno zanesljivostjo je pripravljen proračun za leto 2022 je ključno vprašanje, s katerim se vsi, ki se s tem proračunom tako ali drugače ukvarjamo že na začetku zastavljamo verjetno pa tisti najbolj odgovorni še posebej. Zavedam se, da je v okoliščinah, v katerih smo finančna sredstva, za katere ocenjujemo, da jih bomo imeli na voljo zelo težko planirati tukaj mislim predvsem glede obsega in pa za kakšen namen se bodo ta sredstva uporabila, ampak kakorkoli, če pogledamo načrtovane prihodke in odhodke v letu 2022 iz bilance razberemo primanjkljaj v višini skoraj milijardo 600 evrov oziroma 3,1 BDP. V letu 2022 se načrtuje za 2 milijardi 258 milijonov evrov odplačilo dolga. Za financiranje načrtovanega primanjkljaja iz bilance prihodkov in odhodkov ter računa finančnih terjatev in naložb ter za odplačilo dolga pa se bomo zadolžili v višini 4,2 milijardi evrov. Če to seštejemo nas bo Vlada v treh letih vključno z letošnjim letom skupaj zadolžila za 18 milijard. Če odštejemo 8 milijard, ki bo namenjenih za odplačevanje dolga še vedno ostane 10,2 milijardi novega dolga v treh letih oziroma vsako leto to pomeni 3,4 oziroma 9,3 milijona na dan. Ali se bo v proračunski primanjkljaj v teh negotovih časih res zmanjševal tako kot je predvideno je naslednje zelo pomembno vprašanje? Negotovo je tako kot so poudarili tudi že v uvodu pri predstavitvah poročil, tako predsednik Računskega sodišča kot direktorica Umarja, trajanje epidemije je negotovo in s tem so povezani stroški na eni strani in izpad prihodkov na drugi strani. In, spoštovani gospod minister, merila, ki ste jih omenili, da jih boste pripravili za ločevanje odhodkov, tistih, ki so neposredno vezani na covid, in tistih posrednih, bi morali že zdavnaj imeti.

Koliko se bo res treba zadolževati v naslednjih letih in kako bo to vplivalo na stanje v družbi, tako v gospodarskem kot socialnem smislu, bo v veliki meri odvisno tudi od tega, kakšen načrt za črpanje evropskih sredstev bo v končni fazi tudi pripravljen in s strani tako Evropske komisije kot parlamenta in potem tudi ratificiran s strani vseh držav članic, in ključni bodo programi oziroma projekti, ki bodo imeli dodano vrednost oziroma res tiste prave multiplikativne učinke na vse segmente in nam bodo prinesli več, kot bo njihov vložek; to ste večkrat povedali, minister, in absolutno se s tem strinjam. Skrbi pa me, da ob relativno pogumno zastavljenih proračunskih dokumentih - situacija iz tedna v teden, ne iz meseca v mesec, ampak iz tedna v teden, spreminja -, da razvojna strategija, s tem povezane prioritetne naloge in tudi načrtovane investicije niso dovolj izpostavljene, niso dovolj poudarjene oziroma, če povem drugače, niso načrtovane na pravih izhodiščih. In tu, žal, ne morem mimo tega, da se mi ravnanje Vlade oziroma določenih organov zdi nekoliko stihijsko. Zakaj menim, da je to tako. Za leto 2022 sicer pričakujemo iz proračuna EU milijardo 565 milijonov evrov. Če temu dodamo še sredstva za leto 2021, to skupaj pomeni 3,2 milijarde investicijskega denarja v naslednjih dveh letih oziroma, povedano drugače, sredstva iz Evropske unije predstavljajo malo manj kot 15 % vseh prihodkov v proračun v naslednjih dveh letih, in jaz mislim, da se strinjamo vsi, da je to dokaj visoka in ambiciozna številka. Iz perspektive večletnega finančnega okvira za leto 2014-2020 imamo na voljo manj kot 1,8 milijarde evrov. Vsi vemo, da smo bili v prejšnji Vladi deležni velikih kritik, kar se tiče črpanja evropskih sredstev, zdaj je to črpanje še slabše. Pogoji za večletni finančni okvir niso dogovorjeni. Vemo, da se situacija zaostruje, potreben bo dogovor, potrditev Evropskega parlamenta in tudi vseh držav članic. Zadnja informacija je, da dve državi, ki sta veliki prejemnici, napovedujeta blokado. Skrbi pa me oziroma to napotuje na bojazen, da tega denarja ne bo na voljo vsaj v letu 2021, se pravi, nam ostane samo VFO za 2020 oziroma za prejšnjo perspektivo 2014-2020 oziroma še tri leta časa, da počrpamo ta denar. In ostane nam Sklad za okrevanje in odpornost, kar ste tudi povedali, ki bo na voljo – upajmo, da bo res potrjen načrt do konca aprila, da se bo lahko začel izvajati vsaj poleti, bojim pa se, da je tudi to smela napoved. In tudi ta sredstva bodo v veliki meri odvisna od tega, kakšen nacionalni načrt za črpanje sredstev: iz inštrumenta za okrevanje in odpornost bomo pripravili in kako bomo lahko pridobili sredstva v višini 5,2 milijarde, s kakšnimi reformami in s kakšnimi programi. Vemo kako je z oceno osnutka, ki je bil Evropski komisiji posredovan v prejšnjem mesecu. Ne bom rekel, da je Evropska komisija zelo kritična, lahko bi uporabil tudi kakšno bolj grobo besedo. Ampak projekti pravite, bodo uvrščeni v proračun 2021-2022. Ko pa pregledaš nabor teh projektov, ki je objavljen na uradni spletni strani Vlade, to je 314 projektov, na 80 % teh sredstev je vezanih na komunalno infrastrukturo. Dvomim, da jih bomo znali umestiti, čeprav bi si želel, da jih bomo znali umestiti v tistih šest krovnih stebrov, ki jih predvideva načrt za okrevanje oziroma za odpornost oziroma RRF, ki mu rečemo. Vemo, da gre tam za digitalno, gre za zeleno, gre za prestrukturiranje mikro in malih srednjih podjetij, to so trije ključni stebri.

Zdaj pa še eno konkretno vprašanje, če dovolite, gospod predsednik, za ministra. Sicer sem vam ga enkrat že zastavil, pa nisem dobil odgovora nanj. Za povečanje kapitalskih deležev in naložb v gospodarske družbe se v letu 2022 planira 96 milijonov sredstev manj in sicer je skupna višina 2018 milijonov. Od tega je skoraj 123,9, če sem natančen, milijonov evrov sredstev planirano za dokapitalizacijo družb 2TDK, ki izvaja, ki se, oziroma, ki se izvaja na podlagi Zakona o izgradnji, upravljanja in pa gospodarjenja z drugimi tirom. Zanima me, komu oziroma čemu, za kakšen namen je namenjenih ostalih 95 milijonov? Vem, da ne morete vedeti za vsak milijon, ampak 100 milijonov je pa že številka za katero bi tudi minister moral vedeti zakaj so ta sredstva planirana. Tako, da bom vesel, če bom danes dobil odgovor tudi na to vprašanje.

Hvala lepa gospod predsednik.