Spoštovani predsednik Polnar, spoštovani minister Šircelj, spoštovani visoki zbor!

Fiskalni svet je ob predstavitvi ocene že povedal, da je predstavil celovito oceno za proračunske dokumente za leti 2021 in 2022, ki so mu bili predloženi v oceno ob koncu septembra in pa začetku oktobra. Obravnaval jih je kot zaključeno celoto. Od omenjene razprave, Fiskalni svet v oceno ni prejel novih proračunskih dokumentov, ki bi se nanašali na leto 2022. Na podlagi ugotovitev iz že objavljene ocene Fiskalnega sveta in tudi glede na trenutno razpoložljive informacije in napovedi, lahko rečemo, da bodo pogoji, ki so določeni z Zakonom o fiskalnem pravilu za začasno odstopanje od srednjeročne uravnoteženosti, izpolnjeni v letu 2021, med tem, ko za leto 2022 v tem trenutku tega še ni mogoče nedvomno potrditi. Ključni dejavnik bodo epidemiološke razmere za katere pa vemo, da so negotove. Zaradi tega je tudi bilo pripravljenih več scenarijev kaj se bo na srednji rok dogajalo in razvoj dogodkov gre v smeri bolj pesimističnih scenarijev prikazanih v oceni proračunskih dokumentov, da verjetno tudi v letu 2022 še ne bo dosežena raven gospodarske aktivnosti iz obdobja pred krizo. Treba pa je reči, da ugotovitev o obstoju zakonsko določenih pogojev za uveljavitev izjemnih okoliščin ni statična. Fiskalni svet jo bo redno preverjal, tudi pri presoji naslednjih proračunskih dokumentov. Seveda zaželeno bi bilo, če Vlada pred pripravo proračunskega dokumenta v naprej zaprosi Fiskalni svet za mnenje.

V letu 2021, naj bi za ukrepe proti COVID-19, po podatkih Ministrstva za finance bilo namenjenih 774 milijonov evrov, leta 2022, pa 213 milijonov evrov, čeprav v obrazložitvi splošnega dela proračuna je navedeno, da v letu 2022 ni predvidenih odhodkov za COVID-19 ukrepe. Tako naj bi se skupni primanjkljaj državnega proračuna v naslednjih dveh letih postopoma zmanjševal. Fiskalni svet je že marca ob ugotovitvi, da so izpolnjeni zakonski pogoji za uveljavitev izjemnih okoliščin opozoril, da se bo pri presoji proračunskih dokumentov osredotočil na javnofinančna gibanja brez upoštevanja učinka COVID-19 ukrepov. Analiza predvidenih proračunskih gibanj brez upoštevanja teh ukrepov pokaže, da se bo primanjkljaj državnega proračuna v letu 2021 dodatno občutno povečal in sicer za 1,3 milijarde evra in sicer iz 1,3 milijarde evra v letu 2020 na 2 milijardi oziroma za okoli 700 milijonov v letu 2021. V letu 2022 naj bi se primanjkljaj sicer zmanjšal na 1,4 milijarde evra, vendar bo tudi kot tak ostal večji kot po sprejemu rebalansa za letos. Zato velja na tem mestu ponoviti poziv, naj bo javna poraba tudi v delu, ki se ne nanaša na nujne ukrepe za omejitev posledic epidemije, preudarna učinkovita in razvojno usmerjena. Pri tem naj bodo nosilci ekonomske politike vsaj do obdobja, ko se bo negotovost zmanjšala, previdni pri sprejemanju diskrecijskih ukrepov, ki z epidemijo niso neposredno povezani. Glede na znatno povišanje javnega dolga v obdobju uveljavljanja izjemnih okoliščin in glede na zahteven javnofinančen položaj po njihovem izteku bi priporočili pripravo srednjeročne javnofinančne strategije, ki bo realistično in kredibilno pripomogla k zagotavljanju javnofinančne vzdržnosti. Vemo, so sicer nujne kratkoročne prednostne naloge, toda verodostojnost začrtana srednjeročna pot javnih financ bi lahko služila kot orientacija tako Vladi pri zasledovanju njenih ciljev, kot zasebnemu sektorju pri načrtovanju njegovih aktivnosti. Res je, da vsako načrtovanje spremlja negotovost. In tokrat je negotovost še posebno visoka. Tako pripravljeni načrti lahko odražajo resno namero ekonomske politike o podpori okrevanju gospodarstva oziroma povečanju gospodarskega potenciala. K srednjeročnemu načrtovanju sodi tudi ocena dolgoročne vzdržnosti sprejetih ukrepov, kar je eden od pomembnejših razlogov za skrb glede izvajanja fiskalne politike v krizi, ki jo izražajo tudi drugi neodvisni fiskalni organi, povezani v okviru EU IFI. Hvala lepa.