Govor

Mira Palhartinger

Hvala za besedo, dober dan.

Naše mnenje bi povzela pravzaprav dokaj strnjeno. Podali smo ga včeraj. V uvodu podajamo splošno pripombo, ki je zakonodajno-tehnične narave in sicer ugotavljamo, da, čeprav obravnavani predlog zakona ne posega v zelo veliko število členov in tudi veljavno zakonsko besedilo ni zelo obsežno, da bi bilo vendarle zaradi nekoliko bolj vsebinsko zaokroženega, jasnejšega in bolj določnega urejanja smiselno vsebino, ki se nanaša na zagotavljanje šolske prehrane v času izobraževanja na daljavo, bodisi iz razlogov kakršni so sedaj, se pravi epidemioloških, ali pa razlogov, ki bi se lahko na sistemski ravni zagotovili tudi za drugačne primere, da bi bilo ustrezneje se pravi to vsebino urediti posebej, strnjeno v ločenih členih.

Kar se tiče pripomb k posameznim določbam, bi povzela, da smo v 1. členu poleg opozorila, da bi bilo namesto pojma odločitev smiselno uporabiti pojem akt, ki je lahko edini podlaga za izvedbo izobraževanja na daljavo, da bi bilo treba posebej in izrecno določiti, koga pravzaprav določba kot nosilca obveznosti zagotavljanja šolske prehrane zavezuje, saj to iz predlagane določbe ni jasno razvidno.

Tudi kar se tiče 2. člena, smo opozorili na nejasnost, povezana je z določitvijo vloge lokalne skupnosti pri zagotavljanju šolske prehrane z brezplačno dostavo kosil, tukaj smo opozorili, da je v skladu s sistemsko ureditvijo za organizacijo šolske prehrane zadolžena šola, ker pa v predlogu zakona predlagana določba ni, nima jasne razmejitve med temi nosilci zagotavljanja posameznih nalog, ni povsem jasno, kaj in kako naj bi šolska skupnost to svojo obveznost izvrševala, kakšna so razmerja med njimi in tako.

Potem, naslednja zelo pomembna pripomba se nam je porodila tudi ob določitvi kriterijev, na katerih naj bi se pravzaprav občine odločale, ali bodo organizirale brezplačno dostavo kosil, ali ne, tukaj je predlagana določba operirala z dikcijo, smiselnost in izvedljivost in tudi kriteriji skladnosti z zmogljivostmi je bil uporabljen, kar za določanje v zakonskem besedilu preohlapno, zato je po naši oceni bistveno tukaj opozorilo, da ob pomanjkanju dovolj jasnih in objektivnih zakonskih kriterijev, se lahko zastavi vprašanje, ali predlog zakona lahko zagotovi enoten in za vse učence primerljiv način zagotavljanja šolske prehrane, posledično, ali se z njim lahko dosežejo cilji in načela, ki jih predlog zasleduje, pa tudi, ali se zaradi tega lahko ureditev izkaže kot, celo kot neskladna z načelom enakosti iz 14. člena ustave.

Pripombo smo podali tudi k 4. členu, gre za prehodne določbe, kjer smo opozorili na precej nenatančno določbo glede financiranja, pa tudi na potrebo po tem, da se preveri, ali je treba zaradi ureditve drugih pomembnih vprašanj prehoda na novo ureditev določati neke dodatne, pač, elemente te prehodne ureditve, gre recimo za izdajo podzakonskih predpisov, za sprejem drugih odločitev, za organizacijska vprašanja oziroma druge vidike prehoda.

Kar se vloženih amandmajev, bi rada ugotovila, da precejšen del naših pripomb ustrezno naslavljajo oziroma odgovarjajo nanje, predvsem na tiste, ki smo jih podali k materialnim določbam predloga zakona. Hvala.