Hvala za besedo. Upam, da me slišite. Rad vidim sogovornike, toliko da lahko malo zaplešem, če kdo spi.

Poglejte, jaz sem neke vrste računalničar in znanstvenik in v bistvu eden od tistih prvih, ki smo poskušali sledilnik skupaj spraviti. In to, kar ste sedaj videli postavi en kontekst. Ampak za bom pa govoril o tem, kako je prišlo do tega, da smo se zorganizirali in kaj vidimo kot priložnost za Slovenijo naprej. In to je podatkovna odličnost. Poglejte, podatkovna odličnost pomeni, da namesto da se pogovarjamo na nivoju besed se tukaj pogovarjamo na nivoju podatkov, na podlagi tega, kar se v resnici dogaja. In odličnost pomeni, da smo predvsem vezani na realnost kot tako in recimo ne na neke predsodke ali predpostavke. Torej, pred davnimi davnimi časi je bil en Space Shuttle. Gor je bila, recimo, prva učiteljica v vesolju. In tako se je ta zgodba končala. Ampak je zanimivo razmišljati kaj se je tukaj zgodilo, kako je prišlo do te eksplozije. Inženirji so opozarjali, da tesnila na tej raketi puščajo. In to je bil prikaz, ki so ga oni ponudili odločevalcem. Jim ni bilo jasno. In Nasa, ki je želela, da ta Space Shuttle gre gor, ker je bilo dosti stvari odvisnih od tega, tako kot Slovenija sedaj rabi, da ekonomija deluje, da pač odplačamo dolgove in vse ostalo, so pač prepričali, da se dejansko gre v to, da se ta raketa izstreli. Če bi ta diagram pokazali malo drugače, tukaj na desni vidite, se pravi od leve proti desni gre za temperaturo. Ta izstrelitev bi se zgodila v precej nižji temperaturi, kot pa pretekli testi. In ti pretekli testi so pokazali, da število problemov narašča s padanjem temperature. Če bi nekdo tako pokazal, bi bilo absurdno jasno, da bodo tukaj problemi, ampak ni. Torej, isto če gledate nek, recimo, enostavne graf primerov, vidite da to gre gor, pa dol, pa gor, pa dol in zadnje tri dni gre to gor in smo vsi prestrašeni, pred tem je par dni šlo dol, pa smo se pogovarjali o sproščanju ukrepov. V resnici, poglejte, tukaj je vpliv dneva v tednu. Če mi te podatke prikažemo po dnevih v tednu, kot prvo vidimo neko stopnjo vpadanja, ki tukaj, če gledate za ponedeljek pa za torek je zelo nizka. Torej, stotine in stotine ljudi, ki niso še niti okuženi in bodo umrli.

8.30 – (DAG)

(nadaljevanje) Torej, treba je pogledati podatke na ta način, da vam pokažejo, kaj se v resnici dogaja. In tu rabijo biti kot prvo računalničarji, ki podatke zberejo, morajo biti znanstveniki, ki razumejo, kaj se spodaj dogaja, mora biti cel kup kriterijev. Če pogledamo še ta pogled, tule je, recimo, število testov, ki so pozitivni. V zadnjih dneh je to v porastu. In resda je v torek objavljena, tipično, najvišja stopnja v tednu, ko je največ teh pozitivnih testov. Ampak, glejte, to upadanje je zelo, zelo počasno. Ta zadeva bo še zelo dolgo trajala. Ljudje bodo še zelo dolgo negotovi, prestrašeni, in tudi če vse odprete, se nič ne bo dogajalo v ekonomiji. Sledilnik, ki je naredil te prikaze, je v bistvu skupnost prostovoljcev. Jaz moram zvečer in ponoči še firmo »furat« v Ameriki, jaz to počnem kot prostovoljec, kot neka državljanska dolžnost je to zame. Ampak začeli smo s tem, da smo poskušali razumeti, kaj se pravzaprav dogaja. V bistvu smo bili tu v nekem stanju iskanja razumevanja. Se pravi, smo dobili podatke takrat kar iz medijev, potem smo jih poskušali razumeti, smo jih poskušali prikazati. Danes se pogovarjamo o modeliranju. Modeliranje je, da vam, odločevalcem, damo neke uporabne projekcije, zato da lahko vi sprejemate odločitve na podlagi kriterijev, ki so pomembni za volivce. Torej, tu ne gre samo za to, koliko bo umrlih, gre za to, koliko bo pohabljenih; gre za to, koliko ljudi bo izgubilo službe; gre za to, koliko otrok bo imelo slabše izobraževanje. Vse te stvari je treba dati skupaj. In zato, da naredimo dejansko učinkovito modeliranje, rabimo sodelovati in potem tudi ukrepati. Torej, če pogledamo to zanko sledilnika, smo uspeli v nekem zajemu, lahko bi bilo še dosti bolje. Smo relativno dobri v prikazovanju razumevanja in rezultat tega razumevanja so modeli, ki jih je Žiga Zaplotnik pokazal. Ko sem jaz pokazal te modele kolegom v New Yorku, so rekli: »Razumemo, ampak vi rabite super računalnik, da take modele poganjate.« Sem rekel: »Ja, ja, smo zrihtali.« Torej, cel svet bi se lahko čudil temu, kaj smo mi tu kot neki prostovoljci spravili skupaj. Zdaj pa poskušamo zapreti to zanko. In hvala, da ste nas pustili danes tukaj, zato da se pogovorimo, kako bomo ta cikel zaprli. Kako bomo modele dali odločevalcem, kako bomo omogočili odločevalcem sklepanje na podlagi modelov in podatkov in potem bomo lahko vrteli to zanko in v bistvu čim bolje spet stvari pognali v delovanje. Da ta zanka dobro deluje, rabi celovitost, rabi zaokroženost. Drugo, rabi hitrost. Če mi podatke dobimo, recimo, neuradno se da dobiti od tistih, ki so v laboratoriju, že dan prej, ampak tega še ne dobimo. Sledilnik, na primer, je tisti, ki koordinira zbiranje podatkov iz bolnišnic. Torej, tu imamo izjemno stanje. Dosti ljudi je pripravljenih pomagati, ampak jim je treba omogočiti pomoč. Če bomo tu dali, ne vem, neke črkobralske principe zasebnosti, je resda to človekova pravica, zasebnost, ampak na drugi strani je tudi človekova pravica življenja, ki jo na ta način vržemo v stranišče in potegnemo vodo. Torej, kako sledilnik deluje. Pri zajemu sodelujemo z zunanjimi organizacijami, ki podatke prispevajo, in tu poskušamo čim bolj razširiti in pohitriti. Pri razumevanju delamo v bistvu inženirji, informacijski vizualizatorji, grafiki, statistiki. Tu poskušamo odstraniti neke vplive, ki jih že poznamo, ki jih že razumemo. Pri modeliranju, kar ste danes videli pred mano, se vključuje po eni strani tako tisto, kar je tehnično in znanstveno, ampak se tudi do neke mere noter vključi znanje komunikacije. Ker če mi te modele damo javnosti, bo tudi javnost znala bolje delovati in bolje ukrepati, brez nekih uradnih ukrepov. To, recimo, vidimo na Švedskem – niso imeli uradnih ukrepov, ampak so pa imeli populacijo, ki je sprejemala neke odločitve in neko razumevanje situacije. Tu bi se ogromno še dalo narediti v Sloveniji, zaradi tega, ker nismo politično enotni glede covida, ker je to še zmeraj politično vprašanje.

8.35 - (NB)

(nadaljevanje): To je nesprejemljivo. Zgodovina se nas bo zapomnila kot ljudi, ki niste bili enotni glede nečesa zelo pomembnega. Enotni morate biti. To ni…, razumem, da se tukaj gre za to kdo bo imel čim več glasov na naslednjih volitvah, ampak zdaj ni čas za to. Če bom, če je meni kaj pomembno je to, da tisti, ki ne bodo iskali enotnosti v tem momentu zdaj, si ne zaslužijo nobenih glasov nikdar več. Torej lahko še par stvari pokažem, ampak imam drug računalnik kot ta. Pa je pot naprej. Torej, dajmo sprejeti te vrednote podatkovnega razmišljanja. Dajmo sprejeti to iskanje tistega kar je skupno vsem, v čemer se lahko vsi strinjamo, kar uporabimo kot neko podlago za dobre odločitve. To kar dela sledilnik, je na nek način infrastruktura, ki jo lahko Slovenija kot država dobro uporabi. Dajte nam neko platformo, da lahko recimo te zadeve še izboljšamo, ker to pač smo / nerazumljivo/ s tem koliko lahko kot prostovoljci naredimo v prostem času. Potem je važno, da se vključi tudi vas v ta proces, se pravi, da smo neformalno uspeli dobiti notri v sledilnik in od zdravnikov do epidemiologov do mikrobiologov, ampak še zmeraj je to nekje od spodaj, to še ni uradno. Mi še zmeraj dobimo podatke dostikrat šele takrat, kadar so objavljeni, nič prej, četudi bi to lahko pomagalo, da namesto tega, da takrat zjutraj, ko dobite podatke, bi takrat lahko dobili tudi neke modelske produkte, kaj dejansko to pomeni za nas.

Zdaj pa, mi ne sprejemamo tukaj odločitev kaj dejansko vam mora država narediti, mi nismo v tisti vlogi. Mi lahko kvečjemu zaračunamo kaj neke odločitve pomenijo in ocenimo neke stopnje tveganja glede tega. Tako da, tukaj vam bi predlagal, da se to zadevo naredi čim bolj učinkovito in to čim prej. In če to na začetku uporabimo za Covid, lahko kasneje tudi uporabimo še za kaj drugega.

Hvala.