Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Lep pozdrav vsem udeležencem na seji.

Zakonodajno-pravna služba je predlog sklepa proučila z vidika skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in nomotehničnega vidika. Predlog sklepa je zelo podoben predlogu sklepa o izvajanju izjemnih pooblastil Slovenske vojske pri širšem varovanju državne meje, ki ga je Vlada posredovala Državnemu zboru v obravnavo 1. aprila 2020. V primeru tega sklepa je bilo istega dne izdano mnenje Zakonodajno-pravne službe in opravljena 13. nujna seja Odbora za obrambo kot matičnega delovnega telesa in ker matično delovno telo ni sprejelo predloga sklepa, je Državni zbor ugotovil, da je postopek obravnave končan.

V povezavi s tem je treba pri obravnavanem predlogu sklepa opozoriti, da mora predlog sklepa, ki temelji na 37.a členu Zakona o obrambi izpolnjevati ustavni pogoj nujnosti ukrepa. Nujnost ukrepa izhaja iz Ustave in ustavno-sodne judikature in je povezana z Zakonom o dopolnitvi Zakona o obrambi, torej z novelo ZOBR-E, ki je neposredna podlaga za sprejem sklepa o izvajanju izjemnih pooblastil Slovenske vojske pri širšem varovanju državne meje.

Zakon o dopolnitvi Zakona o obrambi je bil v zakonodajnem postopku obravnavan kot zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev varnosti države iz prve alineje drugega odstavka 90. člena Ustave. V zakonodajnem postopku je bil vložen in sprejet poseben sklep o zavrnitvi razpisa referenduma, ker gre za zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev varnosti države. Zoper sklep o zavrnitvi razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o dopolnitvi Zakona o obrambi je bil sprožen ustavni spor na Ustavnem sodišču, ki je presojalo ali je novela ZOBR-E zakon o nujnih ukrepih iz prve alineje drugega odstavka 90. člena Ustave. Ustavno sodišče je odločilo, da je novela ZOBR-E, torej Zakon o dopolnitvi Zakona o obrambi, nujni ukrep za zagotovitev varnosti države, ker zakonska ureditev, ki pomeni podlago za izvrševanje nujnih ukrepov za zagotovitev varnosti ustreza pojmu Zakona o nujnih ukrepih iz prvega alineje drugega odstavka 90. člena Ustave.

V tem primeru nujnost zakona narekuje nujnost ukrepov, ki pomenijo možnost izvršitve zakona v ustreznem času. To stališče Ustavnega sodišča je eno nosilnih stališč v tej odločbi. In sicer v odločbi Ustavnega sodišča U-22/15, to je prvi odločbi iz leta 2015, v kateri je Ustavno sodišče presojalo za novelo Zakona o obrambi. To pomeni, da sta Zakon o dopolnitvi Zakona o obrambi in sklep izdan na podlagi tega zakona, torej Zakona o dopolnitvi Zakona o obrambi, vsebinsko povezana in da nujnost zakona izhaja iz nujnosti tega ukrepa. To pa je sklep o izvajanju izjemnih pooblastil Slovenske vojske pri širšem varovanju državne meje.

Ustavni pogoj nujnosti ukrepa mora biti izkazan formalno in materialno. To pomeni vsebinsko in postopkovno. Vsebinska in postopkovna nujnost sta namreč med seboj neločljivo povezani, zato vsebinska nujnost zahteva tudi postopkovno nujnost. Nujnost mora biti izkazana ob vložitvi predloga sklepa v odločanje. Ugotoviti pa je treba, da je bil predlog sklepa v postopek odločanja vložen 23. 10. 2020 brez zahteve po nujnem odločanju in z odloženim rokom njegove uporabe.

V nadaljevanju mnenja je Zakonodajno-pravna služba opozorila še na razširjen nabor varnostnih razmer v prvi točki sklepa in na rok razglasitve epidemije, ki je že potekel, na odločbo Ustavnega sodišča, drugo odločbo Ustavnega sodišča U-I-28/16, iz katere izhaja, da lahko pripadniki Slovenske vojske izvajajo pooblastila iz prvega odstavka 37.a člena Zakona o obrambi na meji in ob njej, v notranjosti pa le, če je neposredno povezano z vsebino in obsegom pooblastil v konkretnem primeru po prvem odstavku 37.a člena Zakona o obrambi.

Opozorila je še na deloma nedoločeno opredeljeno območje delovanja slovenske vojske in na koncu še na obdobje izvajanja izjemnih pooblastil slovenske vojske.

Hvala lepa.