Predsedujoči hvala lepa za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani minister in ostali prisotni.

Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, kot pristojna komisija Državnega sveta in komisija za socialno varstvo, zdravstvo in invalide, kot zainteresirana komisija, sta na skupni seji 17. novembra obravnavali predlog Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije covid-19 in predlog zakona tudi podprli. Predlog zakona je obravnavala tudi Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kot zainteresirana komisija in predlog zakona prav tako podprla. Vse komisije ugotavljajo, da predloženi ukrepi v veliki meri rešujejo gospodarske in druge posledice epidemije in vsi izražamo podporo vladi in poslancem Državnega zbora pri pripravi in sprejemanju navedene zakonodaje.

Ker je mnenje komisije obširno in ste ga predhodno tudi pisno prejeli, bom nekoliko bolj v potankost predstavila amandmaje, ki so bili na teh delovnih telesih sprejeti, medtem ko bom razpravo povzela samo v ključnih točkah in sicer samo v tistih, ki se nanašajo na predmetni zakon. Amandmaji pa sledeči. K 22. členu predlagamo, da se črta besedilo dalje do preklica. S tem se zagotovi, da bodo ukrepi iz 56. člena, to se pravi to je člena iz PKP5 o dodatku za neposredno delo s pacienti oziroma uporabniki, ki neposredno delajo s covid pacienti, od 19. oktobra dalje veljali tudi v primeru, da bo v času do 31. decembra 2021 prišlo do novega intenzivnega vala okužb s covid-19 in ponovne razglasitve epidemije. Na tak način nagrajevanje oseb, ki so v času epidemije še posebej obremenjene in izpostavljene nevarnosti okužb, ne bo vezano na ponovne zakonske spremembe s potrebo po retroaktivnem uveljavljanju določb v primeru ponovne razglasitve epidemije, ampak bo nagrajevanje avtomatično zagotovljeno že od dne razglasitve epidemije.

Naslednji amandma je k 58. členu, za katerega predlagamo, da se spremeni tako, to je namreč člen, ki opredeljuje vodenje postopkov ob izrednem dogodku. Predlagamo, da se za 4. točko doda nova 5. točka, ki se glasi. Ta člen se uporablja tudi za vloge za začasno prebivanje in prijavo prebivališča, vloge za podaljšanje dovoljenj za začasno prebivanje, vloge za izdajo in podaljšanje enotnih dovoljenj za prebivanje in delo, vloge za izdajo pisne odobritve tujcu, vloge za izdajo ali podaljšanje modre karte EU, označitev pravice do dela, dostop na trg dela, kot ima tujec dovoljenje za začasno prebivanje izdano zaradi združitve tujca z družino zaradi študija, izobraževanja, specializacije, dovoljenje za prebivanje tujca, ki ima status rezidenta za daljši čas v drugi državi članici EU. Namreč ena izmed prilog pri podaljšanju dovoljenj povezanih s prebivanjem in delom tujca v Republiki Sloveniji, je tudi potrdilo o nekaznovanosti v matični državi. Situacija v času globalne pandemije virusa COVID-19, omejitve potovanj, varnostna tveganja, zaprtje javnih institucij, obveznost karantene ob obisku matičnih držav in drugi ukrepi skoraj povsem onemogočajo zaposlenim tujcem v Sloveniji, da tovrstna potrdila pridobijo za potrebe podaljšanja začasnega bivanja. Zato se predlaga podaljšanje omenjenih dovoljenj, ki potečejo v času epidemije, in sicer za obdobje 6-ih mesecev.

Potem je amandma k 106. členu. Tu se predlaga, da se črta besedilo 106. člena predloga Zakona o inteventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije. Posledično se črta tudi seveda podnaslov točka 25 – Zakon o delovnih razmerjiv ter tudi točka 25 drugega odstavka 1. člena. Predlagano besedilo 106. člena predloga zakona spreminja 68. člen Zakona o delovnih razmerjih, in sicer v delu, ki se nanaša na način obveščanja Inšpektorata Republike Slovenije za delo glede dela na domu. Predlagana sprememba predstavlja dodatno nesorazmerno administrativno obremenitev za delodajalce, ki se v času epidemije že tako ali tako srečujejo s številnimi organizacijskimi izzivi. Ekonomsko-socialni svet je v nadaljevanju 333. seje, ki je potekala v petek 13. 11., sprejel sklep, da se ustanovi strokovni odbor Ekonomsko-socialnega sveta za ureditev dela na daljavo, ki naj bi na novo uredil ta institu. Zato vsebina predloga 106. člena ne sodi v predmet obravnavanega zakona. In naj vprašanje dela na domu uredi delovna skupina Ekonomsko-socilanega sveta, ki naj predlaga spremembe na tem področju.

Naslednji amandma se nanaša na 107. člen, to je člen, ki govori o pomoči v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov. Predlaga se, da v tretjem odstavku 107. člena se številka 40 nadomesti s številko 30, v petem odstavku 107. člena pa se številka 40 nadomesti s številko 30, znesek 1000 evrov pa z zneskom 1500 evrov. Obrazložitev je sledeča. Vlada Republike Slovenije je z odlokom o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji in odlokom o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga potrošnikom v Republiki Sloveniji, ki velja v tem drugem valu, prepovedala opravljanje številnih dejavnosti in prodajanje določenega blaga in storitev potrošnikom, zaradi česar določene prodajalne in servisni obrati zaradi sprejetih ukrepov niso mogli oziroma še vedno ne morejo obratovati. Glede na ogromno gospodarsko škodo, ki nastaja podjetjem zaradi popolne ali delne prepovedi opravljanja njihove dejavnosti, predlagamo, da se kot meja za upravičenost do pomoči določi 30-odstotni upad prihodkov in ne 40, kot je zdaj v predlogu zakona, ter dodatni pogoj, ki je sedaj v zakonu opredeljen s 1000-imi evri na zaposlenega, dvigne na 1500 evrov na zaposlenega, saj bodo le na ta način ta podjetja dejansko lahko prejela vsaj manjši del pomoči. Po razpoložljivih informacijah podjetij iz storitvenih in tudi iz trgovinske dejavnosti je predlagan prag za upravičenost do pomoči v višini 40 % previsok in ga praktično podjetja iz teh naštetih dejavnosti ne bodo dosegla predvsem tudi iz razloga, ker je pomoč predvidena le za drugi val epidemije, prav te iste prizadete dejavnosti pa so bile zaprte in prizadete že v prvem valu epidemije.

Nadaljnji amandma predlaga, z nadaljnjim amandmajem predlagamo nov 107.a člen, ki se glasi »Ne glede na …