Hvala za besedo predsednik, lep pozdrav vsem!

Zakonodajno-pravna služba je predlog Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije covid-19 preučila iz vidika njegove skladnosti z ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno-tehničnega vidika, ter s tem v zvezi pripravila pisno mnenje. Mnenje je obsežno, raznolikost področij, na katera se predlog zakona nanaša pa pripomore k temu, da so prav takšne tudi naše pripombe. K predlogu zakona so bili vloženi amandmaji Poslanskih skupin koalicije. V okviru uvodne predstavitve bi najprej podala nekaj ključnih poudarkov iz uvodnega dela mnenja, na katere se vloženi amandmaji poslanskih skupin koalicije ne odzivajo.

Ena izmed ključnih pripomb je ta, da s predlgom zakona, da se torej s predlogom zakona posega v določene sistemske zakone v obliki novel kot v obliki odstopov od določb posameznih zakonov, na primer v Zakon o prekrških. Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 ali t.i. PKP se obsežno novelira po dobrih treh tednih od uveljavitve, v nekaterih določbah pa se podvaja vsebina, ki je že bila del predhodnih interventnih zakonov povezanih z omilitvijo in odpravo posledic COVID-19, kar predstavlja kopičenje ukrepov. V določene sistemske zakone pa se s predlogom zakona posega po tem, ko je vanje poseglo že več predhodnih interventnih zakonov povezanih z omilitvijo in odpravljanjem posledic COVID-19. Vse navedeno zmanjšuje preglednost, razumljivost in jasnost pravne ureditve ter vodi v pravno nevzdžnost, saj se s temi zakoni urejajo pravice in obveznosti širšega kroga naslovljencev, ki svoj pravni položaj vse težje razberejo. Načelo prilagajanja prava družbenim razmerjem, ki je eno izmed načel pravne države iz 2. člena Ustave, je treba uresničevati ob hkratnem zagotavljanju varstva zaupanja v pravo in pravne varnosti, ki se prav tako odražata v 2. členu Ustave.

V predlogu zakona so še zmeraj vsebine, ki presegajo okvire omilitve posledic naravne nesreče, za katere ni utemeljeno, kako so povezane z namenom predloga zakona - po vsebini torej niso interventne, kar je sporno s z vidika predlagane izključitve pravice do zakonodajnega referenduma. Gre za določbe, ki se nanašajo na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu v zvezi s preverbo izpolnjevanja novih, strožjih pogojev pri podaljšanju akreditacije visokošolskega zavoda (57. člen predloga zakona) in pa določbe Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v zvezi s plačiloom zdravstvenih storitev za sobivanje enega od staršev v zdravstvenem zavodu z bolnim otrokom do starosti otroka vključno 14 let (102. člen predloga zakona).

Z vloženimi amandmaji se sicer v posameznih členih določbva, da se sklep Vlade o podaljšanju trajanja posamičnih ukrepov objavi v Uradnem listu, vendar pa se na zakonski ravni še zmeraj ne določajo vsebinski kriteriji, skladno s katerimi lahko Vlada trajanje posamičnih ukrepov podaljša, kar je v nasprotju z načelom legalitete. Izvršilna oblast je vsebinsko vezana na Ustavo in zakon, zato trajanje ukrepov ne more biti odvisno popolne diskrecije izvršilne veje oblasti. Nadalje je treba izpostaviti, da se z vloženimi amandmaji ne spreminja navedba vira financiranja ukrepov. Tako, da v nekaterih določbah kot vir financiranja ostaja naveden proračun Evropske unije, kar ni v skladu s 148. členom Ustave. Obrazložitev predlaganih rešitev pa je v pretežni meri pomanjkljiva, mestoma tudi neskladna z zakonskimi določbami, zato je bila presoja nekaterih rešitev bistveno otežena. In določene pomanjkljivosti v zvezi z obrazložitvijo se z amandmaji odpravljajo, določene pa tudi ne.

V zvezi z amandmaji je treba tudi opozoriti, da se sicer Zakonodajno-pravna služba ne opredeljuje do dopustnosti amandmajev. Naša naloga je, kot vam je znano, da predlog zakona preučimo z vidika Ustave, pravnega sistema in zakonodajno-tehničnega vidika. Ker pa so nekateri amandmaji pripravljeni v nasprotju s poslovniškimi določbami, pri tem pa je kot razlog za to navedeno, da sledijo mnenju ZPS, se bom do tega na kratko opredelila.

Prvi odstavek 132. člena poslovnika Državnega zbora določa, da se pri predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona amandmaje lahko vlaga le k členom sprememb in dopolnitev predloga zakona. Z navedenega vidika sta sporna amandmaja za novi 47.a in 47.b člen, s katerima se novelirajo določbe 10. in 13. člena ZIUOOPE ali tako imenovanega PKP3. V ta dva člena ZIUOOPE se v osnovnem besedilu predloga zakona ne posega, zato v tem zakonodajnem postopku ne moreta biti predmet noveliranja. Tudi ne drži, da se s tema členoma v zvezi upošteva mnenje ZPS, saj iz mnenje ZPS ne izhaja, da bi bilo treba ta dva člena novelirati prav s tem predlogom zakona.

Glede amandmajev za nove 60.a do 60.d člene, kjer gre za noveliranje Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, v nadaljevanju ZZVZZ, pa je treba na tem mestu dodatno pojasniti, da so v zakonodajni postopek že vloženi Zakon o spremembah in dopolnitvah ZZVZZ z naslednjimi EPA-mi, 1159-8, 1205-8 in 1208-8. ZPS je v mnenju glede predlagane rešitve k 102. členu opozorila, da sta glede predlagane rešitve dve možnosti. Bodisi, da se trajanje ukrepa določi v 102. členu, bodisi da se določbe ZZVZZ novelirajo, torej trajno spremenijo. Vendar pa za vsako od obeh možnosti morajo biti izpolnjeni poslovniško določeni pogoji. To pomeni, da so za noveliranje ZZVZZ izpolnjeni pogoji, ko pride na vrsto. Na podlagi 117. člena Poslovnika Državnega zbora, se zakoni, ki urejajo isto družbeno razmerje, namreč obravnavajo po vrstnem redu posredovanja. Poleg tega je treba opozoriti še, da se mnenje ZPS nanaša na besedilo, kot je bilo predlagano s 102. členom in na odstop, ki naj bi bil glede na obrazložitev trajen. Ne nanaša pa se na člene predlagane z amandmaji. Pri vsem je obrazložitev, da se na podlagi mnenja ZPS prenašajo v drugo poglavje.

Na tem mestu bom izpostavila še pomembnejše pripombe k posameznim členom predloga zakona, ki z amandmaji, bodisi niso bile upoštevane, bodisi amandmaji v zvezi z njimi niso bili vloženi. Gre za določbe 16. do 21. člena glede vzpostavitve jasne ločnice med mobilnima aplikacijama za obveščanje v stikih z okuženimi z virusom sars-covid-2. Iz ZIU 59, to je tako imenovani PKP4 iz ZZUOOP, to je tako imenovani PKP5. Potem glede določb 58. člena, kjer gre za sistemsko spremembo zakona o splošnem upravnem postopku, ki ni vezana le na trenutno razglašeno epidemijo covid-19, v zvezi s katerim smo opozorili na ustavne spornosti iz vidika 2., 21., 22. in 120 člena Ustave. Potem amandma ni vložen k 60. členu, pomanjkljivo vložen pa k 59. členu, kjer gre za določbi v povezavi z določitvijo prekrškov v zvezi s katerima smo med drugim opozarjali na poseg v 28. člen Ustave, ki določba načelo zakonitosti v kazenskem pravu in ne posega v pravico do svobode izražanja, 39. člen Ustave in pravico do zbiranja in združevanja 42. člen Ustave.

Potem amandma k 106. členu ne upošteva pripomb ZPS o neustreznosti predlagane ureditve, čeprav smo se sklicevali tudi na načelu delitve oblasti iz 3. člena Ustave in citirali odločbo Ustavnega sodišča, ki govori o neustavnosti prevzemanja funkcij druge veje oblasti in tudi v zvezi s 138. in 139. členom, kjer gre za odstop od Zakona o vodah, je bilo opozorjeno na to ustavno spornost in z amandmaji ni upoštevana. Še v zvezi s 113. členom, ki še vedno tudi po vloženem amandmaju k temu členu določba začasne ukrepe na področju sklica in izvedbe zbora članov društva, smo v mnenju opozorili, da pomeni poseg v pravico do združevanja, saj ureja vprašanja, ki se nanašajo na delovanje društva. Takšen poseg je ustavno skladen, če zasleduje ustavno dopusten cilj in če je skladen s splošnim načelom sorazmernosti.

Sedaj pa še kratek komentar vloženih amandmajev. Ugotoviti je treba, da so amandmaji v manjši meri odziv na naše pripombe, v večji meri pa pripombe iz mnenja niso upoštevane. Čas za preučitev amandmajev smo imeli potem, ko so bili vloženi, kar je bilo v soboto zvečer in kar nekaj vloženih amandmajev je potrebnih popravkov. Kakšnih popravkov bi zaradi lažje sledljivosti in večje preglednosti predstavila potem pri obravnavi posameznih členov predloga zakona. Toliko uvodoma.

Hvala.