Hvala lepa, predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, dober dan.

Sedaj davek na tonažo je nekaj s čimer smo se tudi že v tem sklicu, na tem odboru že ukvarjali v prejšnji vladni konstalaciji in tudi takrat smo v Levici noveli zakona nasprotovali. Tudi danes temu ne bo tako v nadaljevanju, ker je očiten in zelo jasen namen novele zagotoviti nove davčne odpustke za tuje korporacije, ki imajo sedež v davčnih oazah, kar je javno-finančno rak rana marsikaterega ukrepa. Torej, gre za podjetja, ki ne plačujejo davkov pri nas, od katerih državna blaginja, državni proračun nima ničesar razen ugodnega okolja za svoje nečedne posle, če rečem.

Najprej bi jaz zrisal malo konteksta oziroma zgodbe tega zakona oziroma davka na tonažo, ki se je začela leta 2008. Takrat smo v Sloveniji sprejeli davek na tonažo, torej ki je uvedel davčne odpustke za izvajalce pomorskega prometa. Ladjarji lahko uveljavljajo nek drugačen alternativen sistem obračunavanja davka na dobiček, plačujejo ga v pavšalu, ki je precej nižji. Za 6 odstotnih stopenj točk nižji od klasičnega davka na dobiček pravnih oseb. Takrat, torej leta 2008, je s tem manevrom uveljavljanje davka na tonažo šlo za uradno za neko subvencijo za širitev ali pa razvoj ladjarstva v Sloveniji, ampak dejansko pa je šlo za davčna darila Portoroški splošni plovbi. Splošna plovba pa ima tudi že svojo dolgo brado. In sodelovanje z Janševo vlado, Janševa vlada jo je takrat privatizirala. Gre pa sicer za nemško privatno podjetje. V shemo davka na tonažo sta tako preko njega vključeni hčerinski dve firmi. Genshipping Corporation in Lucia Shipping, torej to sta edina dva zavezanca, ki ju tudi ta novela zadeva. Najbolj zanimiv podatek pa je ta, da je prvo podjetje, torej Genshipping Corporation (?), registrirana v Liberiji, druga pa na Maršalovih otokih – torej na dveh prominentnih davčno-oaznih točkah. Gre se pravi ne za, kot je bil prvotni namen, subvencijo za širitev ali pa razvoj ladjarstva v Sloveniji, ampak v bistvu za subvencioniranje tujega zasebnega kapitala, ki se potem pretaka preko ugodnega okolja v Sloveniji v še bolj ugodne davčne oaze. V seštevku je od takrat, od leta 2008 do 2018, na račun sheme davka na tonažo slovenski proračun izgubil 23,8 milijonov.

Zdaj tukaj sta dva problema, ki sta glavna ali pa najbolj prominentna.

Osnovni problem novele je v tem torej, da shemo davka na tonažo, torej shemo davčnih odpustkov za tuje korporacije, podaljšuje še za 10 let. Torej nekaj, kar smo že v štartu videli, da je škodljivo za državni proračun, da ne služi namenu ohranjanja slovenskega ladjarstva, zdaj vlada s tem predlogom še podaljšuje brez tehtnega razloga še za 10 let. Na FURS-ovem seznamu davčnih neplačnikov, nazadnje posodobljenem 25. oktobra letos, sta obe podjetji, se pravi Genshipping Corporation in Lucia Shipping na seznamu torej. In namesto, da bi vlada, ki se rada hvali s svojo učinkovitostjo, od teh tujih korporacij te davke izterjala, jim zdaj z novo desetletno shemo v bistvu daje potuho še za naprej za enako delovanje in servilno piše zakone, ki bodo tem davčnim neplačnikom, poudarjam davčnim neplačnikom, omogočali še ali pa zagotavljali še dodatno državno pomoč iz našega proračuna.

Potem drugi problem pa je, da rečem koriščenje davčnih pomoči na naslovu podjetij, ki sploh niso lastniki plovil, kar tudi predlagana novela torej predpostavlja. Širi se določitev poslovanja z ladjami kot tudi določitev dohodkov iz poslovanja z ladjami v mednarodni plovbi. Od obdavčljivih dohodkov zdaj v shemo ne bodo vključeni več le dohodki iz opravljanja osnovne dejavnosti, ampak tudi dohodki iz opravljanje pomožne dejavnosti pomorskega prometa v mednarodni plovbi. S tem novela portoroški Splošni plovbi omogoča dodatno koriščenje davčnih pomoči, torej sistema davka na tonažo, s poslovanjem preko povezanih družb, ki niso lastnice ladij, niti ene ladje. Torej v bistvu novela s tem omogoča že de facto davčnemu neplačniku, da svojo dejavnost prenese zdaj na novo družbo brez, da bi prehodno poravnal zapadle davčne obveznosti in ravnal torej finančno odgovorno.

Zdaj torej problematika, ki jo odpiram, je dolga in široka. Na njo ne opozarjamo samo v poslanski skupini Levica. Morebiti najbolj glasen kritik ali pa najbolj glasno alarme prižiga Društvo za ohranitev slovenskega ladjarstva in razvoj slovenskega pomorstva. Že januarja letos, ko je Šarčeva vlada takrat poskušala sprejeti tako rekoč identično novelo, so opozorili, da se pod tujko nekega javnega interesa v bistvu skrivajo interesi zasebnega kapitala tistega lastnika, ki je v bistvu razprodal slovensko ladjevje in spravil, citiram oziroma parafraziram SIROP, spravil slovenskega ladjarja med davčne neplačnike, zdaj pa se jih nagrajuje še za to uničenje.

Zdaj, kolegice in kolegi, meni je žal, da predstavnika tega društva ni med nami. Je pa, če se sprehodite po svojih nabiralnikih, poslanke in poslanci, boste videli, nekaj minut pred sejo so nam poslali sporočilo, tudi z enim dopisom, jaz ga ne bom zdaj celotnega bral, ampak je pa, moram pa omeniti, da je lep in plastičen prikaz dejanskega stanja kot ga vidijo ladjarji sami, torej ne kot ga vidi Vlada, ki bi rada še naprej subvencionirala zasebni kapital, ampak kot ga vidijo ljudje na terenu. Žal mi je, da teh predstavnikov ni med nami, čeprav mislim, da je bilo nekaj, vabilo poslano ali kakorkoli ali ne. Tudi ta odgovor je v mailu in sem vesel, da so izrazili tudi pripravljenost, da še naprej prispevajo svoje komentarje ali kakorkoli.

Da gre pri tej stvari zaradi česar smo v osnovi v Poslanski skupini Levica kritično, za subvencioniranje zasebnega kapitala je morebiti najbolj povedno zgodovina agresivnega lobiranja splošne plovbe za te davčne odpustke. Zdaj že tri leta splošna plovba na Ministrstvu za finance ne glede na to, kdo na vrhu njega sedi in na Ministrstvu za infrastrukturo, lobisti splošne plovbe sestankujejo. Že v Cerarjevi Vladi je bilo tako, lobirali so, da bi podjetje za nazaj opravičili plačila davka. Takrat smo oziroma so kolegi v Poslanski skupini Levica ta signal zaznali, preprečili, potem je bil takrat državni sekretar na Ministrstvu za finance, takrat je bil Tilen Božič zaradi stikov s Splošno plovbo tudi kazensko ovaden. Potem se ni to lobiranje končalo, moji podatki pravijo ERAR, ki ga vodi protikorupcijska komisija je od leta 2017 naprej zabeležil 10 stikov predstavnikov Splošne plovbe z vladnimi ministrstvi in funkcionarji Državnega zbora ravno v zvezi z davkom na tonažo, ki ga torej danes obravnavamo. Lobirali pa so tudi zdaj v tej sveži vladni postavitvi 19. maja že so zabeležili stik predsednika uprave Splošne plovbe na Ministrstvu za finance, zabeležen namen lobiranja je bil, citiram proučitev obdavčitve zakonodaje davka na tonažo in politike davčne izvršbe, s katero se izterjuje sporen davčni dolg, kar je seveda samo še en pokazatelj, da so tovrstni manevri škodljivi, škodljivi za ladjarja, ki ne bo od tega imel nič. Profitirala bo samo zasebna družba, torej neka nemška, pa še niti to ne, ampak preseljena nekje v neke davčne oaze. Sploh pa, če so takšni zakonodajni manevri rezultat zelo jasnega lobiranja, zato bi preden zaključim poslal gospe z Ministrstva za finance v bistvu samo tri vprašanja in vas prosim, če mi lahko na njih odgovorite: o čem točno ste se maja pogovarjali z lobisti Splošne plovbe, kakšne spremembe Zakona o davku na tonažo so zopet zahtevali, kaj so želeli v zvezi, zopet v navednicah politiko davčne izvršbe, s katero se izterjuje sporen davčni dolg izterjati? Toliko zaenkrat. Hvala lepa.