Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim!

Predlog zakona, ki ga obravnava ta točka spreminja in dopolnjuje Zakon o davku na tonažo, ki je bil sprejet v letu 2007. Spremembe zakona so potrebne, da se Zakon o davku na tonažo, ki določa shemo državne pomoči na področju mednarodnega pomorskega prometa, uskladi z veljavnimi pravili, se pravi z veljavno odločbo Evropske komisije. Obstoječa shema je namreč potekla, zato je Slovenija oziroma v njenem imenu Ministrstvo za finance, ki je nosilec te sheme, pristopilo k njenemu podaljšanju. Evropska komisija je Sloveniji odobrila podaljšanje sheme za naslednje desetletno obdobje, to je do 21. decembra 2028.

V procesu usklajevanja pogojev sheme državne pomoči, je bilo s strani Evropske komisije ugotovljeno, da je določene rešitve v osnovnem zakonu potrebno spremeniti oziroma dopolniti, vendar pa predlog novele, s katerim bi se te rešitve uveljavile, kot veste, v letu 2019 ni bil sprejet. Z namenom odprave zatečenega stanja, torej, da se uskladi Zakon o davku na tonažo, z veljavno odločbo Evropske komisije, predlo novele določa ločevanje od dohodkov dejavnosti pomorskega prometa na dohodke iz opravljanja osnovne dejavnosti in dohodke iz opravljanja pomožne dejavnosti pomorskega prometa.

Nadalje, izenačitev obravnave dividend po Zakonu o davkih na tonažo, z davčno obravnavo po zakonu, ki jo ureja obdavčitev dohodkov pravnih oseb in še izenačitev obravnave držav članic Evropske unije in evropskega gospodarskega prostora. Nadalje se s prometno novelo uskladijo dohodki od storitev tehničnega upravljanja ladje in vodenja posadke ladij s sporočilom komisije o usmerjanju državnih pomoči za družbe za upravljanje ladij. To sporočilo je bilo sprejeto v letu 2009 in zato ni bilo upoštevano v prvotnem Zakonu o davku na tonažo.

Omenila bi še, da je uvedba Zakona o davku na tonažo povezana s prepoznanjem pomena pomorstva v Sloveniji, kot pomembne gospodarske panoge. To izhaja tudi iz sprejete resolucije o prometni politiki Republike Slovenije, ki jo je ta Državni zbor sprejel že leta 2006 in v kateri je bilo zavzeto stališče, da je potrebno zagotoviti ustvarjanje boljših pogojev za razvoj pomorstva in posledično povečanje števila slovenskih pomorščakov. Slednje se bo udejanjilo z uveljavitvijo davka na tonažo, saj se bodo ustvarili pogoji za konkurenčen nastop na svetovnem trgu za slovenske davčne zavezance, to je za ladjarje in pomorščake.

Ob koncu dodajam, da je na predlog zakona podala pripombe tudi Zakonodajno-pravna služba. Te pripombe zadevajo predvsem razmejevanje med obstoječim terminom in novo uporabljenim terminom upravljanje ladij in različnostjo teritorialnega pogoja. Glede slednjega navajamo, da je teritorialni pogoj v tretji točki prvega odstavka 8. člena Zakona o davku na tonažo, vezan na status zavezanca, kot rezidenta, oziroma nerezidenta na območju Slovenije, teritorialni pogoj v petem odstavku novega 4. člena Zakona o davku na tonažo pa služi razmejitvi dohodkov na tiste, ki imajo vir v Evropski uniji, torej tudi v Sloveniji in tiste, ki imajo vir v tretjih državah.

Prav tako vezano na pripombo glede razmejevanja pojma upravljanja ladij, Vlada pojasnjuje, da je pojem potrebno obravnavati vsebinsko celovito, saj gre za dve različni situaciji, in sicer se s terminom strateško in komercialno upravljanje z ladjo razume zavezančeva zmožnost oprave posla, to je transport na primer blaga iz točke A v točko B, saj ima fizično kontrolo nad ladjo, torej upravlja ladjo, medtem ko nov pojem storitve tehničnega upravlja z ladjo pomenijo storitve, ki so potrebne, da je ladja izpravna, torej da ladja izpolnjuje vse mednarodne zahteve glede plovnosti, varnosti in zaščite. Te storitve lahko ladjar kupi na trgu od upravljavcev ladij.

Glede na vse navedeno Vlada predlaga, da navedeni predlog novele Zakona o davku na tonažo sprejmete. Hvala lepa.