Spoštovani predsednik, hvala lepa za besedo. Poglejte, nekako bom se opredelil tako glede 59. kot tudi glede 60. člena in bom pravzaprav te spremembe poskušal razvrstiti v tri kategorije zelo na kratko povedano. Gre za nesorazmernost, gre za neizterljivost ali bom rekel slabo izterljivost n pa neučinkovitost.

Zdaj o nesorazmernosti so že povedali nekaj je bilo slišati. Dejansko je ta nesorazmernost glede na ostale prekrške in glede na pravno prakso, ki se bom rekel izvaja pri nekih drugih primerljivih prekrških resnično nesorazmerne. In ta nesorazmernost se bo pokazala, če bodo te določbe sprejete.

Zdaj, kar se tiče same neizterljivosti ali pa delni izterljivosti bom povedal iz lastnih izkušenj, da imamo v Sloveniji izjemno neučinkovit sistem izterjevanja glob in denarnih kazni. To se nam pogosto dogaja. Če lahko povem v na primerih, kjer lahko seveda organi pregona napišejo položnic za kolikor pač želijo in če sistem ni izterjan, če sistem ni učinkovit in se kazni izterja se to samo nalaga. Seveda to ne pomeni in pač oseba tega ne plača iz takih ali drugačnih razlogov, ker vemo, kako Zakon o prekrških in tudi drugi predpisi urejajo to izterljivost. In kar je pomembno pri tej stvari, da če se te kazni nalagajo, to ne pomeni, da če jih človek ne plača da kar izginejo, ampak s tem ga omejujejo tudi nekje drugje. Omejujejo ga pri tem, da če je nezaposlen, da si potem ne bo poiskal zaposlitve zaradi tega, ker seveda to pade pod izvršbo, da ne bo postal legalni lastnik nepremičnin, ker tudi to lahko pade pod izvršbo in mi imamo kar nekaj kategorij v jugo vzhodni Sloveniji, kjer se pač s temi problemi vedno soočamo in zato bom rekel je tudi ta določba lahko izjemno problematična, če bomo nekomu izrekali kazen 10.000 eurov, ki bo samo na papirju, ga bomo pa s tem na nek način tudi mu preprečevali, da bi si normalno uredil življenje, če si ga do takrat ni imel.

Kar se pa tiče same neučinkovitosti bom povedal pa naslednje. Represija sama brez nekih ponotranjenih ljudi, ki bi razumeli, da je neka določba škodljiva pravzaprav ni rešitev in nikoli ni bila. Zdaj glede na to, da sem bil policist in policisti smo represivni organ lahko povem iz svojih izkušenj, da sama represija nikoli ne prenese željenega učinka, ki ga pač nekdo želi. Primer za to je zelo dober. Izhaja iz mislim da ene od držav Južne Amerike, kjer so pred mnogimi leti imeli nenormalno povečanje nekih uličnih ali cestnih ropov, kjer so pač tolpe kriminalcev po navadi turiste ustavile, ga slekle do spodnjega perila, pobrale vse kar je imel in ga spodile. Seveda, ker je to postal v državi problem številka ena so rekli nič tudi za tak rop od danes naprej sledi smrtna kazen. Kaj se je zgodilo po uveljavitvi tega represivnega ukrepa? Število ropov se ni zmanjšalo, ostalo je tako kot je oziroma se za malenkost povečalo, s tem, da te cestni roparji več niso pustili žrtev živih, ampak so jih začeli ubijat. Kar pomeni, da represija ne prinese tega in če to apliciramo na naš primer bom rekel protestov, kaj se bo zgodilo. Kaj menite, da boste ljudi odvrnili od protestov? Ne boste jih odvrnili, ampak se bodo začeli maskirat, se bodo začeli upirati policistom, tudi normalni ljudje se bodo izmikali, bodo bežali. Kaj smo naredili s tem? Veliko dela policiji, veliko dela prekrškovnim organom, veliko dela pritožbenim organom, kjer se bodo pritožili in jaz bi resnično razmišljal o vseh teh treh temeljih, ki dajejo razloge, da teh določil ne sprejmemo in da nekako najdemo skupno pot, kajti če Vlada meni, da s protesti v trenutku, ko epidemija niso zaželjeni ali pa so nevarni je potrebno tudi sama pogledati vase in reči kaj lahko sama stzori, da to teh protestov ne bo prišlo. Ali po domače povedano, če se nekdo protestira proti nečim je treba vprašati ali morda ne delam neumnosti in če bom prenehal delati neumnosti verjetno tudi na drugi strani ne bo protestov.

Zato predlagam, da resnično razmišljamo vsi skupaj o tem in predvsem na teh treh temeljih nesorazmernosti in neizterljivosti ali delni izterljivosti in pa neučinkovitosti podpremo predlagane amandmaje. Hvala.