Predsednik, hvala za besedo. Jaz bi zdaj rad uvodoma samo mogoče majčken par nejasnosti razčistil. Zdaj glede način priprave PKP. Danes smo vendarle na Odboru za pravosodje. PKP-ji se pripravljajo tako, da vsako resorno ministrstvo prispeva pač svoje predloge rešitev. Te so potem predmet razprave na Vladi in pa seveda rezultat neke kolektivne odločitve. V osnovi se osredotočamo na rešitve iz resorne pristojnosti v oblikovanje ostalih rešitev pa smo včasih pritegnjeni zlasti pri tako imenovanih področjih. Končne odločitve so takšne kot so in so rezultat kompromisov oziroma večinskega konsenza v zadovoljstvo ali pa nezadovoljstvo enega ali pa drugega resorja v nadaljevanju obravnave v Državnem zboru so pa včasih tudi predmet ponovnega premisleka in sprememb.

Zdaj, ko smo že ravno na seji Odbora za pravosodje naj izpostavim, da so iz področja pravosodja v PKP 6 umeščene rešitve za lajšanje kadrovske stiske v slovenskih zaporih, ki so že podvrženi širjenju okužb, rešitve za lažje izpolnjevanje probacijskih nalog, saj so izvajalske organizacije zaprle vrata in onemogočile izvrševanja dela v splošno korist, v manjšem segmentu pa tudi rešitve glede sodelovanja notarjev pri elektronskih skupščinah podjetij, ki jih tudi KPK predvideva.

Kar se tiče teme, o kateri je danes govora, jaz se bom omejil na resorno pristojnost ministrstva, to je na Zakon o prekrških oziroma 60. člen PKP 6. Povem lahko, da so bili na mizi različni predlogi. Brali smo to v medijih. Samih idej, da bi se poseglo v trenutno ureditev kaznivega dejanja prenašanja nalezljivih bolezni po kazenskem zakoniku seveda nismo bili naklonjeni iz očitnih razlogov. V tem primeru gre za predpis, ki je izključno v naši pristojnosti, medtem ko so prekrški urejeni v različnih lahko rečemo nešteto zakonih in podzakonskih aktih. Torej razlika je ta, da je kaznovala politika na področju prekrškov v rokah ministrstva, ki je resorno pristojno za posamezno pravno področje. Pravosodno ministrstvo pa v okviru medresorskega usklajevanja in sodelovanja skrbi zlasti, da je določena kaznovalna politika v tistih okvirih, ki jih sistemsko določa Zakon o prekrških. Z drugimi besedami sam zakon o prekrških prekrškov ne določa. Not ni niti enega prekrška. V odločitev, da se na tem področju zaostri po... odgovornost se nismo vmešavali, saj te odločitve na področju varstva pred širjenjem virusa ne moremo sprejeti na pravosodnem ministrstvu. Tako kot je ne moremo in je nikoli nismo pri kaznovalni politiki na področju cestnega prometa, javnega reda in miru, zasebnega varovanja, vodenja in upravljanja gospodarskih družb, ravnanja z živalmi, ribolova, davkov, bančništva, jedrske varnosti ali pa pri številnih prekrških, ki jih s svojimi akti predpisujejo lokalne skupnosti. Lahko pa v okviru Zakona o prekrških posežemo na področje splošnih načel in omejitev v zvezi s prekrškovnimi sankcijami, ki se lahko določajo in izrekajo za posamezen prekršek ali na določenem področju.

Tako se lahko na področju davkov, trošarin in javnega naročanja v zakonu predpiše globa v večkratniku ali v odstotku od davka trošarin ali carine, ki bi jo bilo treba plačati. Podobno velja za področje varstva konkurence in področje trg z električno energijo ali pa z zemeljskim plinom. Izpostavljam posebej, da to v določenih primerih ne velja le za pravne osebe ampak tudi za fizične osebe, recimo kot to stori samostojni podjetnik.

Posebno poglavje v Zakonu o prekrških pa so seveda te najhujše kršitve s področja družbeno zavarovalnih dobrin. Sem pa sodijo zlasti varstvo naravnih bogastev, okolja in ohranjanja narave, varstvo kulturne dediščine, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, varnost in zdravje pri delu, dela in zaposlovanja na črno, socialnega varstva, davkov, trošarin, carin, financ, javnega naročanja, varstva konkurence, državnih blagovnih rezerv in omejevalnih ukrepov za posamezne prekrške katerih narava je posebej huda zaradi višine povzročene škode ali višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali pa zaradi storilčevega naklepa oziroma namena koristoljubnosti. In na vseh teh področjih Zakon o prekrških opredeljuje, da se lahko predpiše tri krat višja globa od tistih, ki je sicer določena v zakonu o prekrških za fizično osebo v razponu od 40 do 5.000 eurov, kar pomeni do 15.000 eurov.

Zdaj, človekovemu zdravju poseben pomen daje že Ustava, ker je v njej varovana pravica do zdravstvenega varstva, poleg tega je z ustavo že določena prevlada pravica do zdravljenja nad pravico do svobode gibanja in pa pravica do svobode zbiranja in združevanja, ki se lahko zakonsko omejita če je to potrebno, da bi se preprečilo širjenje nalezljivih bolezni. Zdaj samo vprašanje, ali je varovanje zdravja ljudi, ki ga zdaj ta predlog umešča v izjemo Zakona o prekrških. Tista vrednota, ki je primerljiva recimo z varovanjem naravnih bogastev, kulturne dediščine varnostjo in zdravja pri delu, preprečevanja in zaposlovanja na črno, kršitvah pravil javnega naročanja, varstva konkurence in tako naprej je verjetno zgolj retorično. Ob dejstvu, da predlog predvidena tudi dodatni kvalifikatorni znak predmetnega prekrška in sicer da je povzročena nevarnost za zdravje večjega števila ljudi toliko bolj.

Kaj je tolk torej predlog ministrstva v okviru KPK 6 glede katerega je tudi Vlada kot kolektivni organ dosegla konsenz, da se med te varovane dobrine uvrsti tudi zdravje ljudi, ne kot interventni ukrep, ki bo ugasnil temveč kot dopolnitev že veljavnega pravnega okvirja, ki že nekaj let omogoča predpise trikratnih sicer predvidene globe še s to dobrino, se pravi zdravje ljudi, ki trenutno tam morda neutemeljeno manjkajo in ta situacija, v kateri smo to še posebej pokazala. Tu gre za pravilo, ki vodi predlagatelje prekrškovnih predpisov s teg področja, za katerega težko rečemo, da ni pomembno ali pa je vsaj tako pomembno, kot je zdravje pri delu ali pa davke ali carine ali pa katero drugo od prej naštetih.

Zdaj pa, da se zelo na kratko dotaknem še predloga do novih prekrškov po Zakonu o nalezljivih bolezni o katerem bi sicer po mojem mnenju mogli razpravljati na kakšnem drugem odboru. Ta bo predmet nadaljnje razprave in verjetno tudi sprememb zlati v luči mnenja Zakonodajno-pravne službe, ki je tehtno. Osebno ocenjujem, da so predvidene globe res zelo, zelo visoke, četudi izrekanje glob v razponu ni avtomatizem, ravno tako globa ni edini možni ukrep po prekrškovni zakonodaji. Menim, da obstaja prostor za modifikacije predloga posega v Zakon o nalezljivih boleznih, kar izhaja tudi iz včerajšnjega mnenja Zakonodajno-pravne službe v katerem je poudarjeno predvsem nujnost tehtanje novih kvalifikatornih okoliščin pri predpisovanju hujših prekrškov s trikratno globo v področni zakonodaji, v konkretnem primeru Zakon o nalezljivih boleznih.

Na koncu izpostavljam še pomislek Zakonodajno-pravne službe glede samega Zakona o prekrških. Ali se z novim kvalifikatornim elementom širi polje potencialne kaznivosti tudi na druga področja v 17. členu Zakona o prekrških. Po našem mnenju se ne, ker bi takšna širitev nastala rešitev ne pride v poštev bi bila namreč nelogična. V kolikor bo tudi potrebno bolj jasno zapisati sem pa prepričan, da bo v nadaljevanju koalicija s predlogi amandmajev to tudi storila, kot bo najbrž naslovila tudi ostale dele mnenja v nadaljevanju obravnave zakona, ki je predviden v prihodnjem tednu. Današnja razprava zainteresiranega delovnega telesa bo pa lahko v pomoč pri oblikovanju tistih končnih rešitev. Hvala.